Zaprti v klicnih centrih so bili pod stalnim nadzorom

Tudi vrhovni sodniki niso ugodili argumentom peterice članov slovensko-tajvanske kriminalne združbe, ki je organizirala nezakonite klicne centre po Sloveniji in v njih izkoriščala tajvanske državljane. Zahteve za varstvo zakonitosti so namreč zavrnili, obsojenci pa bodo morali odsedeti izrečene kazni.

Prvoobtoženega Allena Cveka je sodišče obsodilo na štiri leta zapora, njegov brat Tomislav Cvek ter Tajvanci Chen Wei Chung, Tzu Hsiang Hsu in Peng Syuan Hong pa morajo v zapor vsak za tri leta in deset mesecev. Sodišče ​je prvoobtoženemu naložilo še 10.000 evrov denarne kazni, njegovemu bratu 4000, tajvanskim državljanom po 500 evrov, čaka jih tudi petletni izgon iz države. Hkrati so obsojenim odvzeli protipravno premoženjsko korist v višini dobrih 110.000 evrov. Organizator posla Huang Tsun Sia je sredi procesa spoznal, da je bolje, da krivdo prizna in se s tožilstvom pogodi za čim nižjo kazen. Na koncu mu je uspelo iztržiti tri leta in osem mesecev zapora, kar je manj, kot so trije tajvanski državljani dobili na rednem sojenju.

Z najbolj donosno trgovino se peča več kot 9600 ljudi

Obsojeni so od novembra 2015 do prijetja na različnih lokacijah najemali vile v Mariboru, Ljubljani, Radomljah, na Vrhniki, v Tržiču in Zagrebu in v njih vzpostavili nezakonite klicne centre, v katere so zaprli najmanj 63 Tajvancev. Ti so bili prisiljeni klicati na Kitajsko, klicanim so napletli, da so na njihovih mobilnih telefonih odkrili nezakonite vsebine, zaradi katerih gredo lahko v zapor. Pod pretvezo, da jih kličejo, da bi jim pomagali, so jim predlagali, da jim za plačilo lahko trajno izbrišejo sumljive podatke s telefonov. Klicatelji, ki so kontakt vzpostavljali po internetu ali telefonu, so se predstavljali kot sodniki, policisti in tožilci ter trdili, da so na njihovih telefonih zaznali podatke, zaradi katerih jim grozi zapor. S tem, kot je bilo v obtožnici opisano na 350 straneh, naj bi sedmerica zaslužila najmanj 370.000 evrov, saj je 11 žrtev res nakazalo svoje prihranke v Evropo.

Ni vedel, kaj se v hiši dogaja

Zagovornik Allena Cveka Janez Lovrec je že v pritožbi na višje sodišče med drugim zatrjeval, da njegov klient sploh ni vedel, kaj se v hiši, kjer naj bi bil klicni center, dogaja, to pa po njegovem mnenju pomeni, da ne more biti podan naklep za izvršitev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti je opozoril na težavo, na katero je med postopkom naletela obramba, in sicer načelo tako imenovane celovite Kitajske, ki sicer ni bilo moteče pri sodelovanju policistov in tožilstva s kolegi iz Tajvana, pri pridobivanju dokazov obrambe pa je postalo nepremostljiva diplomatska ovira za zaslišanje nekaterih prič, ki jih je predlagala obramba. Poleg žrtev bi lahko zaslišali tudi pričo, ki bi lahko izpovedala, da je obsojenca zavedla, da je turistični vodnik, ter da domnevne žrtve pravzaprav prihajajo v Slovenijo zaradi igranja spletnega pokra. A so tudi vrhovni sodniki opozorili, da obstajajo dokazi za to, da zagovor v tem delu ni bil resničen.

Obramba je sicer ocenjevala, da žrtve v tem postopku pravzaprav niso bile žrtve in so dobro vedele, zakaj so prihajale, to so počele zavestno, saj so se nekatere celo vračale. Po mnenju obrambe so se dobro pripravile na zagovor, vse s ciljem, da jih ne bi izročili Kitajski kot osumljence kaznivih dejanj. A vrhovni sodniki so med drugim opozorili, da niti obravnavanje tujcev kot udeležencev pri izvrševanju goljufij, zlasti na škodo državljanov Ljudske republike Kitajske, ne izključuje njihovega sočasnega položaja žrtev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Klicatelji se niso samostojno odločali za izvrševanje posameznih goljufij, temveč so morali ravnati po vzpostavljenih pravilih in navodilih.

Bili so pod stalnim nadzorom

»Ta so zajemala prepoved izhodov iz hiš in prostega komuniciranja z zunanjim okoljem ter zastiranje oken, za izvrševanje goljufij pa so bili predvideni posebne inštrukcije in scenariji ter določena norma, ki naj bi jo žrtve, ki so bile pod stalnim nadzorom, dosegale. Nad žrtvami se je izvajalo psihično nasilje, kot so vpitje in grožnje, in fizično kaznovanje z večurnim stanjem na mestu ter večkratnim prepisovanjem scenarija za goljufije,« so opozorili na vrhovnem sodišču. In med drugim dodali, da je kaznivo dejanje trgovine z ljudmi lahko izvršeno neodvisno od privolitve žrtev v lastno izkoriščanje, saj se to pretežno dogaja zaradi eksistenčne stiske. Vrhovno sodišče je vse zahteve za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljene.