Za preizkus bi potrebovali dve sveži trupli

Če kdo meni, da na Inštitutu za sodno medicino človeških trupel kar mrgoli, se grdo moti. Tja namreč pridejo le trupla tistih, ki so umrli sumljive smrti, v prometnih nesrečah in podobno. Zato ne preseneča izjava sodnega izvedenca medicinske stroke dr. Jožeta Balažica, da so imeli žensko truplo, ki bi bilo primerno za preizkus v zadevi odrezana roka, v marcu. »Poleg tega sta za to potrebni dve po konstituciji Julije Adlešič primerni trupli,« je povedal Balažic.

Po začetni zmedi, ko sta ob pravi uri, ob 8.30, na sodišče prišla le obdolženi Sebastien Abramov in njegov zagovornik Mitja Pavčič, vsi drugi udeleženci pa pol ure pozneje, se je sojenje v zadevi odrezana roka nadaljevalo. Tik pred začetkom je bilo pred sodno palačo sicer nekaj hude krvi, ko naj bi oče Abramova, prav tako obdolženi Gorazd Colarič, odrinil enega od televizijskih snemalcev. Zaradi slabega počutja Abramova se je sojenje nadaljevalo v njegovi nenavzočnosti, podobno je sodno dvorano predčasno zapustil Colarič.

Za odškodnino so si že amputirali prste, a primer roke je prvi tovrstni pri nas

Sodišče je nadaljevalo zaslišanje že v prvem postopku zaslišanih prič. Svoje izkušnje z obdolženimi pri sklepanju zavarovanj so opisali nekateri zavarovalni agenti, predsednica sodnega senata je nekaj pričevanj tudi prebrala. A vse oči so bile včeraj uprte v izvedenca sodne medicine, nekoč tudi predstojnika Inštituta za sodno medicino Jožeta Balažica. Kot je znano, je višje sodišče sledilo predlogu obrambe in pri razveljavitvi obsodilne sodbe sodišču prve stopnje naložilo, da mora biti preizkus žaganja roke opravljen na človeškem in ne živalskem truplu.

Po Balažicevih besedah je šlo v primeru Julije Adlešič forenzično za »giljotinsko amputacijo«, kar pomeni, da si je povzročila poškodbo, pri kateri ni bilo nobenih drugih poškodb, »prisoten je bil raven rez«. Poškodba roke kot nedvomno pomembnega dela človeškega telesa pomeni znatno okvaro zdravja, za delo ni bila sposobna daljše obdobje.

»Kredit za morilca mojega otroka bom plačevala do leta 2021!«

Kot je poudarila sodnica, višje sodišče ni naložilo rekonstrukcije dogodka, temveč preizkus z žago, ki naj bi ga opravili izvedenci medicinske, strojne in biomehanske stroke. A kot je poudaril Balažic, se pojavlja pri zahtevi, da se to opravi na človeškem truplu, nekaj težav. »En sam poskus ne bo uspel, torej potrebujemo najmanj dve trupli. Treba je namreč žagati prosto roko, drugi rez pa tako, kot je roko držala obdolžena,« je pojasnil in dodal, da je največja ovira pravzaprav najti truplo, ki bi ustrezalo tudi konstituciji Adlešičeve.

Dovoljenje komisije

»Truplo ni nikogaršnja last, a zanj vseeno odgovarjajo svojci. Zato bi bilo treba njih zaprositi za dovoljenje,« je povedal Balažic in dodal, da je tudi čas zelo pomemben, saj mora biti truplo tako rekoč še sveže, ker se spremenita tonus mišic in živčevje. Pojasnil je, da so imeli na inštitutu letos le en tak primer, ko bi bilo truplo primerno za preizkus, in to marca. Poleg tega ni dovolj, da bi bila na razpolago roka, temveč potrebujejo celo truplo, saj morajo ugotoviti poškodbe na podlagi gibanja trupla oziroma telesa. »Česa podobnega v 40 letih nismo delali,« je še dejal Balažic.

Poudaril je še, da bi bilo treba za sam preizkus dobiti tudi dovoljenje komisije za etiko pri ministrstvu za zdravje. Pridobitvi soglasij je oporekal zagovornik Abramova, ki je citiral zakon o pacientovih pravicah, po katerem je soglasje svojcev vezano samo za primer znanstvenoraziskovalnega dela, in je prepričan, da so sodne odredbe zunaj tega medicinskega dela in zato ne bo težav. »No, težave bodo,« se z njim ni strinjala sodnica, medtem ko tožilec meni, da ta preizkus sploh ni potreben. »Izvedenec niti s tem preizkusom ne bo dobil 100-odstotnega odgovora, saj bo truplo negibno, položaj rok bo umetno ustvarjen. Primerljivosti, kot jo terja višje sodišče, ne bo mogoče doseči,« je dejal tožilec Sedin Kičin. Sojenje bodo nadaljevali novembra.