Za 90-letnika je bila usodna »njegova« Rudnica

V vseh letnih časih zelo priljubljena izletniška točka Rudnica je bila tudi skoraj vsakdanji sprehod za 90-letnega Viktorja Repinca. Kljub častitljivi starosti je bil samo v tem letu na njej že več kot stokrat. Prebivalce Bohinja je v torek zvečer pretresla žalostna vest o njegovi smrti.

Za domačina iz zaselka Laški Rovt, legendarnega planinca in turnega smučarja, je bil torej usoden sestop z Rudnice, 946 metrov visokega hriba med Spodnjo in Zgornjo Bohinjsko dolino. Pretekla leta se je do izhodišča na Brodu od doma pripeljal s kolesom, v zadnjem času pa jo je mahnil kar peš.

Nihče ne ve, kaj je Viktorju, tej bohinjski korenini, ki je bil do upokojitve zaposlen kot voznik viličarja v podjetju LIP, v torek spodneslo korak. Z Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so sporočili, je pri sestopu zdrsnil s poti in padel okoli 50 metrov v globino. Zgodilo se je na območju Široke police na poti z Rudnice do vasi Brod. Posredovala sta GRS Bohinj in dežurna ekipa za reševanje v gorah s posadko helikopterja Letalske policijske enote. Truplo so s helikopterjem odpeljali v dolino.

Bohinjkam in Bohinjcem je bil Viktor vzor trdne volje, značilne bohinjske trme in zdravega načina življenja. Prisegal je na gibanje in na redno hojo, predvsem v breg. Mnogi so se ga razveselili, ko so ga srečali na njegovem skoraj vsakodnevnem sprehodu na Rudnico in poklepetali z njim. Zdaj, ko ga ne bodo več srečevali, bo za njim ostala velika praznina.

Eden najbolj aktivnih planincev

Poleg njegovih svojcev ga bodo najbolj pogrešali v Društvu upokojencev (DU) Bohinjska Bistrica. Kot nam pove Janez Pikon, neutrudni raziskovalec gorske narave in zgodovine Bohinja, poleg tega pa tudi vodja številnih društvenih izletov, njihov Viktor prav nikoli ni zamudil nobenega izleta, ne doma in ne v tujini: »Neizmerno ga bomo pogrešali, kljub letom je bil eden najbolj aktivnih planincev pri našem društvu. Njegov korak je bil zelo zanesljiv in vedno je bil dobre volje. Vsi smo ga občudovali in se veselili časa, ki smo ga skupaj preživeli. Že 16 let sem upokojen in vodim društvene izlete, pa se ne spomnim, da ga kdaj ne bi bilo zraven,« pravi Janez Pikon.

Preden se je vsakodnevno odpravljal na Rudnico, je bil Viktor navdušen turni smučar. Še pred nekaj leti je rad vijugal po deviškem pršiču z bohinjske Rodice in je bil na njej tudi po 140-krat na leto. Na planini Suha pod Rodico je imel leseno hiško in tam so bili vedno dobrodošli turni smučarji, ki jih je pogosto postregel s čajem ali šilcem žganice.

»Bil je precej družaben, a rad je bil tudi sam. Na Rudnico je hodil tako rekoč vsak dan, dobro je poznal to pot. To je bil zanj navaden sprehod. Kdo ve, zakaj je zdrsnil, to bo morda pokazal čas. Viktor, počivaj v miru, zelo te bomo pogrešali,« se od hribovskega prijatelja poslovi Janez Pikon v imenu bohinjskih upokojencev.