Vlomilci odnesli cel trezor z več kot 300 tisočaki

Medtem ko 81-letni Franc Šterban iz Brestanice pri Krškem, ki je bil zaradi umora žene Anice Hriberšek Šterban na prvostopenjskem sodišču obsojen na 15 let zapora, v priporu čaka na usodo, ki mu jo bodo namenili višji sodniki, se je spet podal na sodišče. A tokrat v vlogi tožnika, saj vnuka pokojne toži za denar, ki mu je menda izginil.

Šterban je 19. oziroma 20. novembra 2021 ženo, ki je ravno legla k večernemu počitku, potolkel s sekiro. Vsaj 34 udarcev ji je prizadejal s topim delom sekire, domnevno pa jo je ubil najverjetneje med polnočjo in šesto uro zjutraj. Policiste je klical šele ob 17.39, torej je bil ob truplu ves dan. Upanja, da bi torej po skoraj celem dnevu od prizadejanja tako hudih poškodb reševalci Ano še lahko rešili, ni bilo.

V ponovljenem sojenju je bil Šterban, tako kot na prvem sojenju, obsojen na 15 let zapora, toliko je tudi predlagala tožilka Mateja Roguljič, je pa njegov zagovornik Aleksander Ciril Kožar menil, da bi bila glede na starost in vse slabše zdravstveno stanje pravična kazen sedem let zapora, zato se je na sodbo tudi v drugo pritožil.

Zdaj znova upa, da bo pritožbeno sodišče bolj milostno od krškega okrožnega sodišča. Šterbanovo zdravstveno stanje je namreč slabo, še bolj pa se mu je poslabšalo v priporu, ko je v ravsu s sozaporniki padel in si zlomil kolk.

Na sojenju za umor je bilo izpostavljeno dejstvo, da je Šterbana k tako krutemu obračunu z ženo vodil premoženjski motiv, nekaj dni pred dogodkom je namreč pogrešil svojih 140.000 evrov in za izginotje obtožil Anico, ki da je edina vedela za denar.

»Po tistem, ko mi je bil ukraden denar, sem dal 318.000 evrov v trezor k ženinemu vnuku. To je denar, ki sem ga dobil po pokojnem bratu. K vnuku sem ga spravil prav zato, da bi bil na varnem,« nam je pred dnevi pred sodno dvorano na krškem sodišču, kamor je vložil tožbo proti sorodniku, povsem zbrano razložil Šterban, ki je na sodišče prišel iz ljubljanskega pripora.

Trezor naj bi odnesli vlomilci

To, da je denar izročil v hrambo, ni sporno, zanj so vedeli sorodniki, je pa zanimivo, da je Šterban prinesel denar v trezor le dan pred tem, ko je nad ženo dvignil sekiro in jo pokončal. Tudi usoda denarja, ki ga vnuk sploh ni hotel vzeti pod svojo streho, a ga je v trezor spravil na prepričevanje babice, je bila neverjetna.

Nekaj mesecev po Aničini smrti se je namreč zgodil vlom – neznanci so vlomili k vnuku in povzročili pravo razdejanje, med drugim so odnesli cel trezor z denarjem vred, vlom so obravnavali tudi policisti.

Šterban torej zahteva denar nazaj, a denarja ni. V postopku se postavlja tudi dilema, ali je bratov denar podedoval le Franc ali tudi Anica. In menda so se javili tudi bratovi dediči, ki vedo za bogato finančno zapuščino. Da je imel denar v sefu, je Aničin vnuk povedal policistom takoj po Aničini smrti, se pa vsiljuje tudi vprašanje, ali in kako je nepridipravom prišlo na ušesa, kje je spravljen denar.

Zadnjega naroka se vnuk ni udeležil zaradi zdravstvenih razlogov, zato za zdaj njegove plati ni bilo mogoče slišati. Sodnica Branka Drozg bo tako na novem naroku poskušala najti rešitev, primerno za obe strani.

Je pa Franc Šterban že na sojenju povedal, da ne držijo zaključki izvedenke psihiatrije Zdenke Čebašek Travnik, da ga je k umoru gnal pohlep po denarju in da je izgubo prihrankov jemal zelo osebno, temveč je šlo za kombinacijo ogroženosti, razočaranja in obupa: »Ne drži, da sem bil zelo navezan na materialne dobrine, saj sem sinu in hčerki kupil avto, dajal sem posojila, ki niso bila nikoli vrnjena, ni pa bilo prav, da so mi ukradli denar. Niti toliko niso mogli počakati, da bi umrl, potem bi tako ali tako dobili vse.«

Je pa Šterban na enem od sojenj povedal, da ni več lastnik hiše, saj jo je podaril bratovi hčerki, avto pa Aničinemu sinu. Aničina otroka sta vložila tudi premoženjskopravni zahtevek, vsak v višini 25.000 evrov. A bo treba najprej počakati na pravnomočnost sodbe v kazenski zadevi. Šterban je tako zdaj brez premoženja, dobiva le pokojnino.