Tudi huda travmatiziranost sina razlog za dosmrtni zapor

Trojni morilec Silvo Drevenšek, za katerega se je že zdelo, da se je izognil najvišji možni kazni za svoj okrutni zločin, bo vendarle za zapahi do smrti. »Vrhovno sodišče je v zadevi, v kateri je bila obtoženemu zaradi treh kaznivih dejanj umora in zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja izrečena kazen 30 let zapora, obtožencu za vsako kaznivo dejanje umora kazen zvišalo na trideset let zapora ter mu izreklo enotno kazen dosmrtnega zapora,« je namreč sporočilo vrhovno sodišče.

Takšna kazen, prvič v samostojni Sloveniji, je Drevenška doletela že na prvem sojenju na okrožnem sodišču na Ptuju. In tudi po tisti sodbi bi morali o pritožbi obrambe že odločati višji sodniki, pa niso zaradi hudega spodrsljaja sodišča. Ko je kazenski sodnik Marjan Strelec za potrebe sojenja za Drevenška sestavljal petčlanski senat, je iz previdnosti imenoval še dodatno sodnico porotnico, tako imenovano rezervo, ki bi vskočila, če bi denimo kateri od članov senata zbolel. A ta rezerva ne bi smela odločati v primeru, in prav to se je 6. decembra 2021 zgodilo. Iz prvostopne sodbe je tako izhajalo, kakor da jo je izrekel šestčlanski, in ne petčlanski senat.

Moril pred očmi sina

Ker senat ni bil pravilno sestavljen, je višje sodišče sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti, s pritožbo obrambe se sploh ni ukvarjalo. Drevenšek je tako moral znova na zatožno klop ptujskega okrožnega sodišča. Še enkrat je slišal naravnost grozljive očitke na svoj račun. Na božični dan leta 2020 je s kuhinjskim nožem umoril 35-letno zunajzakonsko partnerico Mojco Lešnik, ki se je nedolgo prej z otrokom odselila od njega. Nato je vstopil v hišo Mojčinih staršev, v kateri je bil tudi njegov štiriletni sin. Kljub otrokovemu kričanju in prošnji, naj pusti dedka in babico, je umoril tudi 58-letno Jožico in 61-letnega Branka.

Avgusta 2022 mu je senat okrožnega sodišča, ki mu je predsedovala sodnica Katja Kolarič, prisodil enotno kazen 30 let zapora. Za vsak umor mu je sicer prisodil 29 let zapora, še štiri leta zapora mu je določil za četrto očitano mu kaznivo dejanje, in sicer zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje z njo. Tega dejanja ga je tožilstvo bremenilo, ker je nekdanja tasta in taščo napadel pred sinovimi očmi. Tožilstvo se je sicer ponovno zavzelo za dosmrtni zapor. A senat se za to ni odločil, sodnica Kolaričeva pa je tako odločitev pojasnila z besedami, da so pogoji za izrek takšne kazni glede na dosedanjo sodno prakso zelo omejeni: »Izrek takšne kazni bi v tem primeru predstavljal odmik od dolgoletnih prizadevanj za humanizacijo kazenskih sankcij.«

Takšno sodbo je potrdilo tudi višje sodišče, a zoper sodbo, s katero je bila izrečena ali potrjena kazen dosmrtnega zapora ali zapora v dolžini 30 let, je dovoljena tudi pritožba na vrhovno sodišče. V tej zadevi je odločal senat, ki so ga sestavljali sodnik Mitja Kozamernik kot predsednik ter Maja Baškovič, Aleksandra Hočevar Vinski, Tatjana Steinman in Marjeta Švab Širok kot članice. Pritožbi zagovornika, ki se je po drugi strani zavzel za nižjo kazen, in državne tožilke je senat obravnaval na seji 28. februarja ter torej ugodil pritožbi tožilke. »Z odločitvijo za takšno kazen Vrhovno sodišče skrbi predvsem za varovanje temeljnih vrednot in načel pravnega reda, zlasti pravice do življenja, ki spada v sklop hierarhično najvišjih ustavnih pravic in bi jo morali spoštovati vsi posamezniki,« smo izvedeli o razlogih za dosmrtni zapor.

Vztrajnost, odločnost, visoka motiviranost in brutalnost

Pri odločitvi je senat upošteval izjemno vztrajnost, odločnost, visoko motiviranost in brutalnost obtoženca pri izvršitvi kaznivih dejanj. Upoštevali so tudi njegovo neprimerno in neprilagojeno vedenje ter akutno zlorabo alkohola v obdobju pred izvršitvijo kaznivih dejanj, prav tako pa tudi dejstvo, da je dejanja načrtoval in oškodovancem grozil, da ni pokazal obžalovanja in da je sposoben dejanje ponoviti. »Kot pomembno obteževalno okoliščino je senat upošteval hudo travmatiziranost družinskih članov, še zlasti obtoženčevega sina, ki je bil navzoč pri umoru starih staršev in je zaradi obtoženčevih ravnanj ostal trajno prikrajšan za odraščanje z mamo. Prav tako je senat upošteval hude posledice za sina oškodovancev, ki je ostal brez obeh staršev in edine sestre,« so še pojasnili.

Vrhovni sodniki so med drugim še zapisali, da se s takšno enotno kaznijo upošteva tudi zahteva po ustreznem kazenskopravnem odzivu države na kršitve temeljnih človekovih pravic posameznikov, kar vključuje tudi kaznovanje storilca, ki mora biti v ustreznem sorazmerju z naravo in težo izvršenih kaznivih dejanj. Hkrati upajo, da bo imela takšna sodba preventivni učinek na druge potencialne storilce.