Vrhovno sodišče izreklo dosmrtno zaporno kazen

Trojni morilec iz Gerečje vasi Silvo Drevenšek, ki je na božič leta 2020 umoril svojo nekdanjo partnerko, nato pa pred očmi svojega predšolskega sina še njene starše, bo do konca življenja v zaporu. Gre za prvo pravnomočno dosojeno dosmrtno zaporno kazen po njeni ponovni uvedbi leta 2008.

»Vrhovno sodišče je v zadevi, v kateri je bila obtoženemu zaradi treh kaznivih dejanj umora in zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja izrečena kazen 30 let zapora, obtožencu za vsako kaznivo dejanje umora kazen zvišalo na trideset let zapora ter mu izreklo enotno kazen dosmrtnega zapora,« so danes sporočili z vrhovnega sodišča.

Tožilstvo vseskozi zahtevalo dosmrtni zapor

Tožilstvo je za Drevenška iz Gerečje vasi vseskozi zahtevalo dosmrtno zaporno kazen, na kar so ga na prvem okrožnem sojenju tudi obsodili. Obtoženi se je pritožil, a je zaradi napake v postopku – senat ni bil pravilno sestavljen – višje sodišče sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti, s pritožbo obrambe pa se sploh ni ukvarjalo.

Drevenšek je moral znova na zatožno klop ptujskega okrožnega sodišča, kjer mu je sodišče avgusta 2022 prisodilo enotno kazen 30 let zapora. Za vsak umor mu je sicer prisodilo 29 let zapora, še štiri leta zapora mu je določilo za četrto očitano mu kaznivo dejanje, in sicer zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje z njo. Tega dejanja ga je tožilstvo bremenilo, ker je nekdanja tasta in taščo napadel pred sinovimi očmi.

Februarja lani je višje sodišče sodbo potrdilo, ker da »ni podlage za spremembo kazni v škodo ali korist obdolženca«. Zadeva je romala še na vrhovno sodišče, ki pa je zdaj pritrdilo tožilstvu. 

Vrhovno sodišče: Za temeljne vrednote in načela pravnega reda

»Z odločitvijo za takšno kazen vrhovno sodišče skrbi predvsem za varovanje temeljnih vrednot in načel pravnega reda, zlasti pravice do življenja, ki spada v sklop hierarhično najvišjih ustavnih pravic in bi jo morali spoštovati vsi posamezniki,« so zapisali na vrhovnem sodišču.

Pojasnili so, da je o zadevi najprej odločalo Okrožno sodišče na Ptuju, ki je obtoženega spoznalo za krivega, da je konec decembra 2020 v Gerečji vasi s kuhinjskim nožem v njuni hiši na zahrbten način, iz koristoljubja in drugih nizkotnih nagibov (maščevanja in močnega sovraštva), umoril bivšo zunajzakonsko partnerko, zatem pa v bližnji hiši na grozovit način in iz drugih nizkotnih nagibov pred očmi svojega še predšolskega sina z istim nožem umoril tudi starše bivše zunajzakonske partnerke. Izrečena mu je bila enotna kazen 30 let zapora, ki jo je potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru.

Zoper sodbo, s katero je bila izrečena ali potrjena kazen dosmrtnega zapora ali zapora v dolžini 30 let, je dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče RS. Senat vrhovnega sodišča, ki je odločal o zadevi, je pritožbi obtoženčevega zagovornika in državne tožilke obravnaval na seji 28. februarja ter ugodil pritožbi državne tožilke, obtožencu pa izrekel enotno kazen dosmrtnega zapora.

Trajno prikrajšan za odraščanje z mamo

Senat je upošteval izjemno vztrajnost, odločnost, visoko motiviranost in brutalnost obtoženca pri izvršitvi kaznivih dejanj. Upošteval je tudi njegovo neprimerno in neprilagojeno vedenje ter akutno zlorabo alkohola v obdobju pred izvršitvijo kaznivih dejanj, prav tako pa dejstvo, da je obtoženec dejanja načrtoval in oškodovancem grozil, da ni pokazal obžalovanja in da je sposoben dejanje ponoviti.

Kot pomembno obteževalno okoliščino je senat vrhovnega sodišča prav tako upošteval hudo travmatiziranost družinskih članov, še zlasti obtoženčevega sina, ki je bil navzoč pri umoru starih staršev in je zaradi obtoženčevih ravnanj ostal trajno prikrajšan za odraščanje z mamo. Prav tako je senat upošteval hude posledice za sina oškodovancev, ki je ostal brez obeh staršev in edine sestre.

Senat vrhovnega sodišča, ki je določal v tej zadevi, so sestavljali sodnice in sodnik Mitja Kozamernik kot predsednik ter Maja Baškovič, mag. Aleksandra Hočevar Vinski, mag. Tatjana Steinman in Marjeta Švab Širok kot članice.