V nadaljevanju preberite:

Ko se je Torkarjeva vrnila k Hozanovićevi, jo je, kot trdi, najprej vprašala, koliko časa potrebuje od Ihana, kjer živi, do Ljubljane. Odgovorila ji je, da z avtomobilom okoli pol ure. »Malo se sprehodite in pridite, ko bodo popadki na pet minut,« ji je, kot se spominja, svetovala Torkarjeva. »'Ali bo to hitro?' sem jo vprašala. Samo prikimala mi je. Tako se je končalo,« dodaja Hozanovićeva. Z možem sta nato vsa začudena šla peš po Ljubljani. Ves čas je imela neredne popadke, tako da jo jo je moral mož podpirati. Okoli pol štirih popoldne so bile bolečine že tako neznosne, da sta se spet odpravila v porodnišnico. Takoj so jo dali na CTG, a tokrat ni pokazal odziva otroka. »Podrl se mi je svet. Šla sem ven in možu rekla, da je dete mrtvo. To je bilo za mene najhujše v življenju,« je povedala na sodišču. »Nisem vedela, da je bil moj otrok že takrat mrtev. Hodila sva naokoli in jaz sem nosila mrtvega otroka,« je v joku pripovedovala prvotožnica.