Tehnologija lahko omeji posledice človeških napak

Ljubljana – Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je ena tistih, ki imajo na prometno politiko in zato tudi na prometno varnost največji vpliv. Slovenka v evropski komisiji je ponosna na velik napredek Slovenije na tem področju, a poudarja, da so za dosego cilja – vizije 0 – potrebni novi cilji in pristopi v boju za večjo prometno varnost.
Jure Predanič

EU si je leta 2010 zadala cilj, da bo do leta 2020 število smrtnih žrtev na cestah zmanjšala za polovico. Kako uspešna je na tej poti?

Opogumlja nas, da število smrtnih žrtev na cestah EU upada iz leta v leto. V zadnjih dveh letih smo zaznali zaporedni dvoodstoten padec števila smrtnih žrtev. Leta 2017 je na cestah EU življenje izgubilo 25.300 ljudi, leta 2010 31.500, leta 2000 pa 57.000. To je ogromen napredek v manj kot dveh desetletjih.
Poleg tega 135.000 ljudi utrpi telesne poškodbe zaradi nesreč, ki njim in svojcem temeljito spremenijo življenje. S tem letom smo začeli zbirati in primerjati tudi število nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, kar bo pripomoglo k nadaljnjim korakom v smeri vizije 0.
Ugotavljamo, da v zadnjih letih napredujemo proti viziji 0 do leta 2050 počasi, zato potrebujemo svež pristop k varnosti v cestnem prometu. Prav to želimo doseči z vzpostavitvijo okvira za varnost v cestnem prometu za naslednje desetletje, katerega smo predstavili maja letos. Ta v veliki meri temelji na novih tehnologijah, ki bodo veliko pripomogle, da omejimo posledice človeških napak – ključnega vzroka za večino nesreč. Nov pristop temelji predvsem na tehnologiji z vidika varnosti avtomobilov in postopkov za upravljanje cestne infrastrukture.
Zadali smo si tudi nove cilje. Med letoma 2020 in 2030 želimo ponovno prepoloviti število smrtnih žrtev in hudih poškodb, do leta 2050 pa želimo doseči vizijo 0 smrtnih žrtev in hudih poškodb na cestah EU. Verjamem, da je s predanostjo in pravim pristopom to mogoče.

Kaj je največji prispevek komisije na tem področju v vašem mandatu?

Varnost v cestnem prometu smo postavili na politično agendo EU. To je naša prioriteta že od samega začetka mandata. Med najpomembnejšimi koraki bi predvsem izpostavila novo zakonodajo na področju ureditve tehničnih in cestnih pregledov za vozila, ki od maja 2018 omogoča, da po naših cestah vozijo samo varna vozila; pa direktivo o lažjem čezmejnem pregonu na področju varnosti v cestnem prometu in integriran varnostni sistem eCall, ki ga morajo imeti vsa nova vozila od 31. marca 2018 in ki sporoča točen kraj nesreče v telefonsko centralo službe za ukrepanje ob nesrečah in omogoča skrajšanje časa ukrepanja ob nesreči za okoli 50 odstotkov.
Izpostavila bi še posodobljena pravila za izobraževanje poklicnih voznikov, s katerimi smo odpraviti nekonsistentnost znotraj EU ter zvišali varnostne zahteve za poklicne voznike, številna izobraževanja in kampanje za dvig ozaveščenosti o varnosti v cestnem prometu, podpis zaveze vizija 0 s Turčijo in državami Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva ter sodelovanje EU in Združenih narodov na področju varnosti v cestnem prometu.

Kateri so še najpomembnejši ukrepi, ki bi po vašem prispevali k zmanjšanju števila smrtnih žrtev in poškodb na evropskih cestah?

Morda najpomembnejši korak od vseh je vključitev varnosti v cestnem prometu v tretji mobilnostni paket »Evropa v gibanju«, s katerim končujemo cikel pobud za cestni promet. Pobude vodijo v smeri treh vizij 0 do leta 2050 – NIČ cestnih žrtev, NIČ onesnaževanja in NIČ papirja.
Zasledujemo holističen koncept, ki temelji na t. i. načelu varnega sistema. Za dosego ciljev potrebujemo več sodelovanja, boljši nadzor, prostovoljne zaveze vseh deležnikov in primerne možnosti financiranja.
Zato smo postavili celostni sistem, ki vključuje predlog obveznih funkcij za vse avtomobile, ki bodo povezale varnost vozil – to so inteligentni sistemi za uravnavanje hitrosti, samodejno zaviranje v sili ter zaznavanje pešcev in kolesarjev – poleg tega predlagamo popis črnih kontrolnih točk na evropskih glavnih cestah, ki naj jih upoštevajo pri prednostnih naložbah.
In tretjič, veliko je treba še storiti glede ravnanja ljudi, s čimer je povezanih več kot 90 odstotkov vseh prometnih nesreč. Hitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola in drog, slaba pozornost in neuporaba varnostnega pasu so namreč vodilni vzroki nesreč. Veliko je treba še storiti na tem področju. Imamo pa že številne kampanje in pobude za ozaveščanje: evropski dan brez smrtnih žrtev na cestah (projekt Edward), svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč in evropski teden mobilnosti. Četrtič, razpis za projekte, ki izboljšujejo varnost v cestnem prometu.

Kako ocenjujete napredek pri prometni varnosti v Sloveniji? Kateri so na tem področju največji izzivi, ki čakajo našo državo?

Slovenija je naredila velik korak na področju prometne varnosti, na kar sem zelo ponosna. Leta 2000 je na slovenskih cestah umrlo 314 ljudi, lani pa 104. Za to gre velika zasluga nevladnim organizacijam in iniciativam, kot sta Zavod Varna pot in Heroji furajo v pižamah, in naporom, ki jih ves čas vlaga Javna agencija za varnost prometa.
Da bi dosegli vizijo 0, moramo prestopiti na sistemski pristop, kjer učinkovito povezujemo regulativo, sodobno tehnologijo in ravnanje ljudi. Samo to nas lahko pripelje do uresničitve vizije 0. Tudi vse bralke in bralce zato vabim k sodelovanju in soustvarjanju varnega prometa prihodnosti.

Kakšna je ekonomska škoda, ki nastaja zaradi prometnih nesreč? Za primerjavo – kaj bi lahko na področju mobilnosti storili s tem denarjem?

Posledice smrtnih izidov in hudih poškodb na naših cestah povzročajo ogromne gospodarske kot tudi družbene stroške. Breme za družbo je nepredstavljivo. Socio-ekonomski stroški smrtnih žrtev in hudih poškodb znašajo približno 120 milijard evrov na leto, kar znaša približno odstotek celotnega BDP EU. A to nam ne pove ničesar o osebnih in družinskih tragedijah ter stiskah, ki so posledice teh nesreč.
Sredstva in človeški kapital, ki bi bili na voljo ob varnejšem cestnem prometu, bi lahko vlagali v razvoj ljudi, inovacije in posodabljanje infrastrukture. Že danes je ena glavnih usmeritev EU prav gradnja učinkovitega prometnega omrežja, ki bo zbližalo ljudi, ustvarilo nove priložnosti za delo in soustvarjanje in omogočilo nadaljnji gospodarski razvoj. Prav tako bi lahko še več vlagali v čisto in trajnostno mobilnost ter tako pospešili prehod na mobilnost z ničelnim ogljičnim odtisom, s čimer bomo razbremenili okolje ter državljankam in državljanom omogočili bolj zdravo in prijetnejše okolja za življenje.