Število mrtvih in hudo poškodovanih med kolesarji stalno narašča

Lani se je na slovenskih cestah zgodilo 18.714 evidentiranih prometnih nesreč, kar je deset odstotkov več kot leto pred tem in tri odstotke več kot leta 2018. Za kar dvanajst odstotkov je bilo več tudi prometnih nesreč, ki so se končale s smrtjo in hudimi telesnimi poškodbami. »Po dveh letih, ki sta bili zaznamovani z epidemijo covida-19 in ukrepi za njeno zajezitev, je število prometnih nesreč ponovno naraslo na raven pred epidemijo,« opozarjajo v Agenciji za varnost prometa.

Največ hudo poškodovanih je med kolesarji

Število hudo telesno poškodovanih je bilo v letu 2022 za deset odstotkov večje kot v letu 2021. Do konca leta 2022 se je hudo telesno poškodovalo 860 udeležencev, kar je največ v zadnjih petih letih. Več je bilo tudi nesreč z lažje telesno poškodovanimi, in sicer za 14 odstotkov.

V zadnjih treh letih je bilo največ hudo telesno poškodovanih udeležencev prometnih nesreč med kolesarji. V letu 2022 se je hudo telesno poškodovalo 238 kolesarjev, kar je štiri odstotke več kot v letu pred tem. Število hudo telesno poškodovanih kolesarjev je največje po letu 2010.

Je pa na slovenskih cestah lani umrlo manj ljudi kot predlanskim. S 85 smrtnimi izidi smo imeli 25 odstotkov manj umrlih kot v letu 2021. Največje zmanjšanje umrlih na cestah je bilo pri motoristih – lani je umrlo 14 motoristov in mopedistov oziroma 58 odstotkov manj kot v letu 2021. Pri voznikih osebnih avtomobilov smo imeli 34-odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev. Umrlo je tudi 36 odstotkov manj potnikov.

Se pa zadnja leta povečuje število umrlih kolesarjev. »Povečanje števila umrlih smo imeli le pri kolesarjih, saj je v lanskem letu umrl eden več kot v letu 2021. Umrl je tudi voznik e-kolesa. Število umrlih pešcev ostaja enako, 15,« navajajo v Agenciji za varnost prometa. Žalostno dejstvo je, da je bil med umrlimi kolesarji tudi otrok, ki ni nosil čelade. Od enajstih umrlih kolesarjev jih je le pet uporabljalo kolesarsko čelado.

Do konca leta 2022 se je hudo telesno poškodovalo 860 udeležencev, kar je največ v zadnjih petih letih. FOTO: PGD Gornja Radgonja

Za smrti so zadnje čase krivi starejši vozniki, vedno manj mlajši

Največ prometnih nesreč v letu 2022 so, prav tako kot že od leta 2018 dalje, povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti, in sicer 2759. Sledi starostna skupina med 35. in 44. letom starosti – 2704 prometnih nesreč. Največ udeležencev je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši povzročitelji, stari nad 64 let – 27 oseb. Sledi starostna skupina od 45 do 54 let – 17 umrlih.

V zadnjem obdobju je zaznati povečanje deleža umrlih zaradi povzročiteljev iz dveh najstarejših skupin udeležencev. Delež umrlih zaradi povzročiteljev iz starostne skupine nad 64. letom starosti se je povečal s 14 odstotkov leta 2017 na 31 odstotkov v letu 2022. Tudi delež v starostni skupini od 55 do 64 let se je povečal, in sicer z devet odstotkov v letu 2017 na 15 odstotkov lani. Največji padec v istem obdobju opažamo pri starostni skupini od 25. do 34. leta starosti, saj se je delež zmanjšal z 28 odstotkov v letu 2017 na 15 odstotkov v letu 2022.

Za nesreče pogosto kriv alkohol, za smrti manjkrat

Lani se je zaradi vožnje pod vplivom alkohola (nad dovoljeno mejo) pripetilo 1590 prometnih nesreč (skupaj je bilo nesreč 18.714), kar je pet odstotkov več kot v letu 2021. Za tri odstotke se je v primerjavi z letom prej povečalo tudi število alkoholiziranih voznikov, ki so povzročili prometne nesreč s telesno poškodbo in smrtjo.

Skupaj je v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, umrlo 17 ljudi oziroma 54 odstotkov manj kot v letu 2021 (20 umrlih manj). Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom v letošnjem letu znaša 21 odstotkov, v letu 2021 33 odstotkov, v 2020 pa 37 odstotkov.

Če k tem dodamo še povzročitelje pod vplivom drog, je zaradi teh skupaj tudi lani umrlo 33 ljudi, kar pomeni, da je nesreče s smrtnim izidom v 39 odstotkih povzročil voznik pod vplivom psihoaktivnih snovi.