Stefan Cakić zaradi uboja za zapahi deset let

Ljubljana – Dvaindvajsetletni Stefan Cakić je bil na prvostopenjskem sodnem procesu zaradi uboja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti obsojen na osem let zapora in pol, pravnomočna sodba pa naj bi se glasila: deset let zapora. Tožilka Tamara Gregorčič je na nedavni seji višjega sodišča dejala, da je bila okrožna sodba »zagotovo prenizka, premila ter nepravična«, in višjim sodnicam predlagala, naj Cakiću prisodijo 12 let zapora.

Po mnenju tožilke je veliki kazenski senat okrožnega sodišča za obtoženega upošteval veliko preveč olajševalnih okoliščin, med drugim pa je prezrl to, da je že pri 18 letih odšel v tujsko legijo, kjer so ga, tako tožilka, spremenili v izurjen stroj za ubijanje.
 

Obramba je zahtevala milejšo kazen

Cakićev zagovornik Gorazd Fišer pa je bil prepričan, da je okrožno sodišče njegovo stranko obsodilo odločno prestrogo, saj domnevno ni upoštevalo, da se je v stanovanju med njim in Tičem dogajalo nekaj, zaradi česar naj bi se čutil ogroženega. Obregnil se je tudi ob sodno prakso o izrečenih kaznih za bistveno zmanjšano prištevne morilce. »Edini primer, ki mi zdaj prihaja na misel, je prepir skupine dveh mlajših fantov, med katerim je 20-letnik večkrat zabodel mladega fanta, ki ga je izzival, in bil pravnomočno obsojen na šest let zapora.« Glede tujske legije pa je tožilki ugovarjal, da se ji je Cakić pridružil le zaradi mladostnega, nezrelega in infantilnega avanturizma, kmalu naj bi spoznal, da to ni zanj, zato je dezertiral.

Višje sodnice Alijana Ravnik, Milena Jazbec Lamut in Alenka Gregorc Puš so se po naših informacijah strinjale s tožilstvom, da je bila izrečena kazen premila, in Cakiću kazen zvišale na polno desetletje bivanja za zapahi.

Cakić je bil obtožen, da je 18. junija lani pod vplivom kokaina in alkohola v stanovanju 44-letnega igralca tega s kuhinjskim nožem dolžine 33 centimetrov večkrat zabodel v vitalne dele telesa, dva vboda pa sta bila smrtna, saj sta predrla pljuča. Po dejanju se je storilec oprhal, odšel iz stanovanja in bližnjega trgovca zaprosil, naj pokliče policiste. Če pa bi takoj po dejanju poklical reševalce, bi imel Tič po mnenju strokovnjakov možnosti, da bi preživel.

Krivdo za igralčevo smrt je mladenič iz Zaloga pred senatom okrožnega sodnika Cirila Keršmanca priznal, toda pripomnil, da bi priznanje uboja pomenilo, da si je želel »gospodove smrti«, česar pa naj si ne bi. Izgovarjal se je na izgubo spomina oziroma na dogodke v stanovanju, ki naj bi se mu prikazovali kot v slikah. »Zbudil sem se v nekem prostoru, gol in z občutkom nemoči, velike bolezni, mučenja, spolnega zlorabljanja. Imel sem občutek, da me je slekel in da me spolno nadleguje. Ne vem pa, ali se me je sploh dotikal.«​
 

Vse se je zgodilo prostovoljno

Ob koncu sodnega procesa ga je senat spoznal za krivega, sklenil je, da je iskal stik s Tičem, in vse, kar se je med njima zgodilo, se je zgodilo prostovoljno. Glede kazni pa se je sodnik skliceval na študijo o 506 umorih in ubojih na Slovenskem po osamosvojitvi, izrečene kazni za uboje v bistveno zmanjšano prištevnem stanju pa naj bi se glasile ravno okrog osmih let zapora.



Tožilka je opozarjala, da je takšno sklicevanje napačno, saj naj bi se študija nanašala tudi na obdobje, ko je bilo pri nas uzakonjenih do največ 20 let zapora (zdaj je 30) in ko so se za krvne delikte z usodnimi posledicami izrekale nižje sodbe. Odvetnik Fišer pa se je celo spraševal, ali je bilo to, kar je zagrešila njegova stranka, sploh uboj, in se poigraval z mislijo, ali ni šlo za milejše kaznivo dejanje zoper življenje in telo: uboj na mah ali povzročitev posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom.

S pristojnega tožilstva so nam v začetku tedna odgovorili le, da odločitve pritožbenega sodišča še niso prejeli, enako se je včeraj glasil Fišerjev odgovor.