Slovenska policija identificirala 156 denarnih mul iz Slovenije in tujine

Slovenska policija že sedmo zaporedno leto uspešno sodeluje v skupni mednarodni operaciji – boju proti denarnim mulam, ki nezakonito prejemajo denarna sredstva, povezana predvsem z računalniško kriminaliteto. Letošnja akcija pod nazivom EMMA7 (The European Money Mule Action) je potekala med 15. septembrom do 30. novembrom. V njej so sodelovali varnostni organi iz 27 držav, med njimi, poleg držav iz EU, tudi ZDA, Avstralija, Kolumbija, Hongkong in Švica. Operacijo sta koordinirala Europol in Eurojust.

V Sloveniji se je iniciativi na področju ozaveščanja javnosti, poleg rednega medletnega sodelovanja, pridružilo tudi Združenje bank Slovenije. Slovenska policija je v zadnjem obdobju obravnavala večje število denarnih mul. Gre za storilce, ki na svoje transakcijske račune prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Običajno so to kazniva dejanja računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme in različne oblike spletnih goljufij (CEO-direktorske goljufije, BEC goljufije, povezane s prestrezanjem elektronske poslovne korespondence, nigerijske in ljubezenske goljufije, investicijska vlaganja v lažne spletne platforme).

Za denarne mule je značilno, da po prejetju denarnih sredstev dvignejo gotovino ali denar prenakažejo na druge transakcijske račune, ki so najpogosteje odprti v tujini. Tovrstna dejanja policija običajno obravnava kot kaznivo dejanje ranja denarja po 245. členu Kakzenskega zakonika (KZ-1) ali kot pomoč ali sostorilstvo pri storitvi kaznivega dejanja goljufije po 211. členu (KZ-1). Po podatkih Europola je bilo v celotni operaciji skupno identificiranih več kot 18.000 denarnih mul, od tega so bile prijete 1803 denarne mule. Sodelovalo je okrog 400 bank, zaznanih pa je bilo 7000 goljufivih transakcij, s čimer se je uspešno preprečilo za okrog 70 milijonov evrov škode.

V večini primerov gre za denarne mule v tujini, ki so na svoj transakcijski račun neupravičeno prejele sredstva, ta pa izvirajo iz kaznivih dejanj, povezanih s spletnimi goljufijami na škodo slovenskih fizičnih in pravnih oseb. FOTO: Kacper Pempel/Reuters

Slovenska policija je preiskovala 126 zadev, v katerih so bile identificirane denarne mule, zaradi utemeljitve elementov večjega številka kaznivih dejanj goljufije, napadov na informacijske sisteme (221. KZ-1) in pranja denarja. Nekatere preiskave so bile začete že pred začetkom obravnavane operacije, vendar so se poostrene aktivnosti policije, predvsem v smislu mednarodnega policijskega sodelovanja, izvajale v času trajanja operacije. V preiskavah slovenske policije je bilo skupno identificiranih 156 denarnih mul (na območju Slovenije in v tujini), ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, v skupni višini več kot pet milijonov evrov.

Policiji je v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja, slovenskimi bankami in tujimi varnostnimi organi uspelo začasno zaustaviti in preprečiti oškodovanja slovenskih in tujih fizičnih in pravnih oseb za nekaj več kot 1,4 milijona evrov. Tekom preiskav je slovenska policija izvedla 11 zaslišanj osumljencev in opravila štiri hišne preiskave, prav tako so prijeli štiri storilce ter podali 62 predlogov za mednarodno pravno pomoč oziroma evropskih preiskovalnih nalogov.

Slovenska policija je preiskovala 126 zadev, v katerih so bile identificirane denarne mule, zaradi utemeljitve elementov večjega številka kaznivih dejanj goljufije, napadov na informacijske sisteme (221. KZ-1) in pranja denarja. FOTO: Shutterstock

V večini primerov gre za denarne mule v tujini, ki so na svoj transakcijski račun neupravičeno prejele sredstva, ta pa izvirajo iz kaznivih dejanj, povezanih s spletnimi goljufijami na škodo slovenskih fizičnih in pravnih oseb. Uspešnost tovrstnih preiskav je večinoma odvisna od časa, ki je pretekel med samo transakcijo, zaznavo oškodovanca, da gre za kaznivo dejanje, in prijavo na policijo. Prav tako je veliko odvisno od zakonodajnih ureditev posameznih držav ter dobrega mednarodnega policijskega sodelovanja, ki se krepi prav s tovrstnimi skupnimi akcijami. Obravnavani so bili tudi primeri, ko so bile denarne mule slovenski državljani. V tej zvezi občane ponovno opozarjamo, da lahko, če niso pozorni, hitro postanejo denarna mula.

Že posredovanje številke transakcijskega računa neznani osebi na internetu, ki v nadaljevanju na vaš račun posreduje denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, lahko pomeni storitev kaznivega dejanja pranja denarja. Pomembno je, da se občani zavedajo dejstva, da posameznik, ki na svoj bančni račun prejme denarna sredstva, za katera ve ali pa bi moral in mogel vedeti, da so bila pridobljena s kaznivimi dejanji, nato pa jih na zahtevo take osebe prenakaže na drug transakcijski račun ali jih dvigne v gotovini, jih uporabi pri gospodarski dejavnosti ter s temi dejanji zakrije izvor sredstev, stori kaznivo dejanje pranja denarja.

Policija svetuje

Bodite previdni pri ponudbah za delo, ki se ponuja kot lahek in preprost zaslužek na način, kjer se vse interakcije izvajajo prek spleta. Običajno se delo ponuja s pomanjkljivimi oglasi, s slovničnimi in pravopisnimi napakami. Če je ponudba za delo predobra, da bi bila resnična, je to verjetno res tako.

Storilci zahtevajo posredovanje podatkov, odprtje bančnega računa ali posredovanje bančne kartice v tujino. Ne sprejemajte denarja na svoj transakcijski račun od oseb ali poslovnih subjektov, s katerimi nimate nobenega poslovnega ali drugega sodelovanja. Če ugotovite, da ste že denarna mula ali da je denarna mula nekdo, ki ga poznate, ga nemudoma opozorite na posledice dejanj, poskušajte nanj vplivati, da z aktivnostjo preneha in zadevo nemudoma prijavi policiji.