Prijatelja odrinil, da je padel v vodo

Višji sodniki v Mariboru so pravnomočno zapečatili usodo Petra Vravnika, ki je julija 2015 prijatelja neplavalca med popivanjem odrinil s čolna, da je padel padel v vodo in utonil. Zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti bo na odprtem oddelku mariborskega zapora na Rogozi leto in štiri mesece.

Vravniku je ponovljeno sojenje prineslo bistveno nižjo kazen kot prvo, ko je bil obsojen na šest let in dva meseca zapora, a se obtoženi tudi s takšno sodbo ni sprijaznil. Obramba je poskušala višje mariborske sodnike namreč prepričati, naj Vravniku za tragedijo v Dravi z uporabo omilitvenih določil zniža višino zaporne kazni in mu izreče pogojno obsodbo.

Tragedija se je zgodila julija 2015, ko je oče pokojnega Martina Rogine policiji prijavil sinovo izginotje. Tri dni pozneje so v Dravi našli truplo. Pozneje se je izkazalo, da so Martin Rogina, Peter Vravnik in Janko Helbl tragičnega dne proti večeru pijani sedli v gumijasti čoln in se z njim odpeljali po reki navzgor. Popivali so tudi na čolnu. A veseljačenje se je kmalu sprevrglo v tragedijo. Rogina je bil neplavalec in je po tem, ko ga je obtoženi Vravnik odrinil, pristal v vodi, a zaman klical na pomoč.



Po ocenah izvedenca Vravnik nima drugih psihičnih težav, je pa bila med moškima na čolnu konfliktna situacija, ki je trajala že več let in je najverjetneje privedla do medsebojnega obračunavanja, podprtega z večjimi količinami alkohola pri obeh vpletenih. Če upošteva navedbe obdolženega, izvedenec sklepa, da je porinil Rogino s čolna v afektu, njegova »zavest pa nikakor ni mogla biti izključena«, zato ni mogoče govoriti o njegovi neprištevnosti. »V tistem trenutku je šlo za napačno presojo,« je menil psihiater Bojan Filipič. Milejši očitek tožilstva so Vravniku prinesle prav ugotovitve psihiatra, ki je obtoženemu pripisal kronično duševno-vedenjsko motnjo zaradi dolgoletnega uživanja alkohola, pa tudi izpoved priče Helbla.

Obramba se je zavzela za izrek pogojne kazni, a so višji sodniki menili, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo in tudi ustrezno ocenilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na odmero vrste in višine kazenske sankcije, to je zlasti težo in okoliščine storjenega kaznivega dejanja ter stopnjo krivde obdolženca. Upoštevali so tako bolezen kot tudi težko otroštvo in odvisnost od alkohola. A po drugi strani tudi Vravnikovo vedenje po storjenem kaznivem dejanju, torej njegovo pasivnost glede naznanitve dejanja in pri iskanju pomoči neposredno po dogodku.