Pretežka noga kriva za vsako drugo smrt

Ljubljana – Prevelika hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za tragedije na slovenskih cestah. Ker se po daljšem premoru v šolske klopi ta teden vračajo tudi vsi osnovnošolci, bo policija poostren nadzor hitrosti, ki poteka do 14. junija, izvajala še bolj intenzivno.

Pretekla dva meseca, ko so veljali ukrepi za zajezitev epidemije in se je gostota prometa bistveno zmanjšala, so nekateri vozniki bolj prazne ceste izkoristili za tvegano vožnjo, močneje pritisnili na stopalko za plin in s tem zavestno kršili prometna pravila. Večja ko je hitrost vožnje, večje je tveganje za prometno nesrečo, predvsem pa so posledice navadno najhujše, če ne celo usodne. Tako policija kot agencija za varnost prometa izpostavljata, da je takšno vedenje v cestnem prometu nevarno, neodgovorno in nedopustno.

Policisti bodo med dvotedensko akcijo po vsej Sloveniji poostreno spremljali hitrosti in prehitre voznike ustrezno sankcionirali. Ker so takšne akcije po navadi pospremljene s kritiko, da gre pri pisanju glob le za polnjenje državne malhe, na policiji poudarjajo, da je glavni namen poostrenega nadzora umirjanje prometa ter zagotavljanje varnih poti do cilja za vse prometne udeležence. Pozorni pa bodo tudi na druge kršitve v cestnem prometu, s katerimi bi vozniki lahko ogrožali svojo varnost in varnost drugih udeležencev.
 

Kršitev manj, delež prehitrih večji

Letos je policija do konca maja obravnavala okoli 130.000 kršitev cestnoprometnih predpisov, v istem obdobju lani pa več kot 150.000. Od teh voznikov je bila približno tretjina takšnih, ki so si globo prislužili zaradi neupoštevanja predpisane hitrosti.
​Od začetka leta do 20. maja se je po trenutno dostopnih podatkih na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 931 prometnih nesreč. To je 11 odstotkov manj kot lani, ko je bilo v istem obdobju 1048 nesreč.

Manj ugotovljenih kršitev pa ne moremo pripisati zglednejšemu upoštevanju pravil na cesti, ampak zmanjšanemu obsegu prometa v času trajanja epidemije covida-19. Se je pa povečal delež nesreč, povezanih s prehitro vožnjo, saj je letos 18,8 odstotka povzročiteljev prometnih nesreč vozilo prehitro, medtem ko je bilo lani »divjakov« 16,3 odstotka. Je pa letos ugodnejša statistika smrtnih žrtev zaradi pretežke noge.

Zaradi neprilagojene hitrosti je letos umrlo pet udeležencev v prometu (17 odstotkov vseh smrtnih žrtev), kar je 14 manj kot v lanskem primerjalnem obdobju, ko je umrlo 19 ljudi (46 odstotkov vseh smrtnih žrtev). Po podatkih agencije za varnost prometa je enako število hudo poškodovanih (69 letos in lani), manj pa tistih, ki so jo ob nesreči odnesli z lažjo poškodbo: 446 letos in 530 lani.

Alkoholni dodatek

Vseh pet umrlih prehitrih voznikov je bilo tudi povzročiteljev nesreče, ki je bila zanje usodna. Trije so bili mlajši vozniki osebnega avtomobila (v starosti 23, 24 in 26 let), dva od teh pa še pod vplivom alkohola, kar je še dokaz več, da je to kaj hitro lahko usodna kombinacija. Pod vplivom alkohola je bil tudi umrli 39-letni voznik motornega kolesa, umrl pa je še 50-letni voznik mopeda.

Letošnje leto sicer največ udeležencev v cestnem prometu ni prišlo na cilj zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje, a kako usodna je prehitra vožnja, je jasno razvidno iz lanskega statističnega podatka, ko je bila vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom predvsem neprilagojena hitrost, zaradi katere je življenje izgubilo 49 ljudi, od skupaj 102, kar pomeni, da je bila za vsako drugo smrtno žrtev kriva prevelika hitrost.

Napovedan nadzor hitrosti ima po izkušnjah tako agencije za varnost prometa kot policije velik vpliv na prometno varnost, saj je v tem času manj nesreč zaradi objestne vožnje. Vozniki, ki se zavedajo nadzora in sankcij, prilagodijo hitrost, to pa je tudi glavni namen akcije.