Pregon gospodarskega kriminala prioriteta tudi v prihodnje

Ljubljana – Nova pravosodna ministrica Andreja Katič je že ob septembrski predstavitvi ministrskih kandidatov posebno pozornost namenila ravno pregonu gospodarske kriminalitete in ukrepom, kako ga izboljšati. Gospodarski kriminal je bil v ospredju tudi v 2018. Nekaj odmevnejših primerov smo povzeli v nadaljevanju.

Potem ko je okrožno sodišče zaradi preslepitve konzorcija bank pri pridobitvi približno šest milijonov evrov posojila za Mip na šest let oziroma dve leti in pol zapora obsodilo nekdanjega vodilnega v Mipu Vojteha Volka, nekdanjega vodjo Pomurke Martina Kovača in nekdanjega direktorja Mipa Marka Volka, je višje sodišče obsodilno sodbo julija spremenilo. Obdolžene je oprostilo preslepitve bank pri pridobitvi posojila za omenjeno novogoriško družbo, potrdilo pa je zaporno kazen za Vojteha Volka zaradi zlorabe položaja, a v milejši obliki. Čeprav so se rešili bremena kazenskega postopka, jim je murskosoboško okrožno sodišče oktobra naložilo plačilo Mip v stečaju v skupnem znesku skoraj pol milijona evrov.
 

Hišne preiskave

Specializirano tožilstvo je vložilo novo obtožnico zoper Tomaža Simoniča, nekdanjega prvega moža Apeka, ki se na ljubljanskem okrožnem sodišču skupaj z Mirkom Tušem že zagovarja zaradi domnevne zlorabe položaja pri dodelitvi frekvenc mobilnemu operaterju Tušmobil. Tokrat naj bi šlo za različne svetovalne pogodbe, ki jih je agencija pod Simoničevim vodstvom sklepala predvsem s prijateljskimi podjetji. Obrambi Jožeta Prostorja, Andreja Feguša in Andreja Kranjca, ki jih je okrožno sodišče lani obsodilo na večletne zaporne kazni zaradi oškodovanja SCT v vrednosti 2,66 milijona evrov, je uspelo na ljubljanskem višjem sodišču v celoti izpodbiti obsodilno sodbo. Višji sodniki so obtožene deloma oprostili, deloma pa so sodbo razveljavili in vrnili v novo sojenje.

Celjsko okrožno sodišče je junija zaradi zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti znanega velenjskega poslovneža Tomaža Ročnika obsodilo na leto in devet mesecev zapora, nekdanjo direktorico Klasja Dragico Veršič pa na leto in dva meseca zapora. Tako obramba, ki se je ves čas sklicevala, da sta Ročnik in Veršičeva Klasje s finančnimi akrobacijami reševala, kot tožilstvo sta napovedala pritožbo.

V poslovalnicah različnih bank (NLB, Abanka, Addiko banka, Lon, Sparkasse in Delavska hranilnica) so junija opravili hišne preiskave na območju policijskih uprav Ljubljana, Kranj in Koper. Pod lupo kriminalistov so se znašli nižji uslužbenci banke, ki so za svoje nezakonito početje menda jemali provizijo. Več povezanih osumljencev je namreč urejalo kredite osebam, ki so bile kreditno nesposobne, pridobljena premoženjska korist pa naj bi znašala čez 850.000 evrov. Celjski kriminalisti so po obsežni preiskavi sumov nepravilnosti v radeških družbah Radeče papir nova in Muflon na tožilstvo podali kazensko ovadbo proti trem fizičnim in trem pravnim osebam, ki so v letih 2014 in 2015 zlorabile položaj in družbi oškodovale za več kot dva milijona evrov.
 

Preskakovanje vrst in afera desetletja

Julija se sojenje dolgoletnemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu, nekdanjemu prvemu možu Etola Ivanu Fermetu, upokojenemu mariborskemu nadškofu Francu Krambergerju in nekdanjemu predsedniku uprave družbe za upravljanje NFD Stanetu Valantu ni razpletlo po željah tožilstva. Četverica se je zagovarjala zaradi posla, ki ga je nekdanja mariborska škofija izpeljala konec decembra 2003 in čez noč s preprodajo delnic zaslužila dobrih šeststo tisočakov. Sodišče jih je oprostilo, sodba pa še ni pravnomočna. Krašovec je z oprostilno sodbo v žepu odkorakal tudi s ponovljenega sojenja za kaznivo dejanje napeljevanja h goljufiji pri prenovi dvorca Betnava v škodo EU.

Avgusta je specializirano tožilstvo spisalo obtožnico zoper Uroša Smiljića, osumljenega korupcijskih kaznivih dejanj v aferi s preskakovanjem čakalnih vrst v UKC Ljubljana. Poleg glavnega v aferi preskakovanja čakalnih vrst v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Uroša Smiljića naj bi se v še nepravnomočni obtožnici znašlo še devet obtoženih oseb, med njimi dva zdravnika. Potem ko je bila končana sodna preiskava, je specializirano tožilstvo zaradi domnevnega podkupovanja pri nakupu medicinske opreme vložilo obtožbo zoper 15 ljudi – osem zdravnikov, njihova družinska člana, farmacevtki in tri dobavitelje. Obtožba še ni pravnomočna.

Šest let po prvih hišnih preiskavah zaradi projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš), korupcijske afere desetletja, se je pregon več kot četrt milijarde vrednega oškodovanja Teš 6 vendarle premaknil. Sklep o sodni preiskavi za dvanajst fizičnih in dve pravni osebi je avgusta postal pravnomočen. Celjski kriminalisti pa so novembra predstavili podrobnosti preiskave domnevnih kaznivih dejanj pri poslovanju laške družbe Thermana. Osumljenca naj bi nekdanje delničarje oškodovala za več milijonov evrov.
 

Župani v vodstvu

Zaradi spornega kadrovanja na mariborski občini v letih 2013 in 2014 sodijo nekdanjima mariborskemu županu Andreju Fištravcu in direktorju mestne uprave Marku Žuli. Sojenje še poteka, sodno uspešno pa je bilo leto 2018 za nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Tožilstvo v Murski Soboti je umaknilo obtožnico proti njemu in njegovima nekdanjima sodelavcema (direktorici mestne uprave Milici Simonič Steiner in vodji urada za komunalo Viliju Eisenhutu) glede očitkov o zlorabi položaja ob gradnji nove tržnice v Mariboru in družbi Konstruktor VGR preplačala komunalne kolektorje. Julija pa je vrhovno sodišče razveljavilo obsodilno sodbo na pogojno zaporno kazen zaradi očitkov, da je Kangler posredoval pri zaposlitvi nekdanje podžupanje Astrid Bah na Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu (JMSS). Od 22 zadev proti Kanglerju je bilo 21 kazenskih, 20 jih je pravnomočnih, 2 sta nepravnomočni, odprt pa je samo še primer lutkovno gledališče, je takrat pojasnil Kangler. Sodni postopki zoper Kanglerja se vlečejo kot jara kača, a padajo drug za drugim. Do zdaj je nekdanjemu županu Maribora uspelo že 22-krat.

Na zatožno klop je dvakrat v 2018. v predobravnavnem naroku sedel ljubljanski župan Zoran Janković, in sicer v zadevi Stožice in v zadevi Gratel. Glavna obravnava se še ni začela, se je pa Janković za vselej rešil primera Farmacevtka. Julija je namreč vrhovno sodišče potrdilo, da je tožilstvo v zadevi Farmacevtka zamudilo dvoletni rok, v katerem bi moralo sprožiti kazenski pregon. Zato je bila izločitev prisluhov v tej zadevi upravičena, prisluhov Jankoviću pa tožilstvo zelo verjetno ne bo moglo uporabiti niti pri drugih očitkih županu.

Nekdanji svetovalec generalne direktorice Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Gregor Cerkvenik bo moral zaradi goljufije, s katero je ljubljanski UKC oškodoval za 460.000 evrov, v zapor za tri leta in deset mesecev, če bo sodba okrožnega sodišča pravnomočna. Z oprostilno sodbo v žepu so konec novembra z ljubljanskega okrožnega sodišča odkorakali Peter Pavček, Darko Šafarič, Zdenko Pavček in Bojan Novak, za katere je tožilstvo zadnje leto, kolikor je trajal postopek, zatrjevalo, da so krivi zlorabe položaja oziroma pomoči pri tem kaznivem dejanju. Sodnica je pritrdila obrambi, da za kaj takšnega preprosto ni dokazov.

Višje sodišče je po pritožbi obrambe razveljavilo obsodilno sodbo za 12 let zapora nekdanjemu vodilnemu v Cestnem podjetju Ljubljana (CPL) oziroma Komunalnem podjetju Ljubljana (KPL) Ranku Mimoviću. Tožilstvo je nekdanjim vodilnim v CPL oziroma KPL ter pravni osebi Patera in italijanskemu podjetju Patera, ki ju obvladuje Mimović, očitalo več kaznivih dejanj goljufije, poskus goljufije in kazniva dejanja pranja denarja. Šlo naj bi za več spornih poslov kreditiranja podjetja Patera med oktobrom 2012 in julijem 2014, ki so bili vredni od 49.000 do 575.000 evrov.