Predobravnavni narok v zgodbi o sporni delitvi radijskih frekvenc

Ljubljana – S pričanjem nekdanjega kriminalista, ki je sodeloval pri hišni preiskavi in analiziranju podatkov iz elektronskih medijev, se je končal nov predobravnavni narok v zgodbi o sporni dodelitvi radijskih frekvenc mobilnemu operaterju Tušmobil. Pet obtoženih – Tomaž Simonič, Miha Vodopivec, Mirko Tuš, Gorazd Lukman in Tušmobil d.o.o. – na sodišče ni bilo.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil nov predobravnavni narok, saj je višje sodišče razveljavilo prejšnji sklep o zavrnitvi izločitve dela dokazov v primeru, ki je v javnosti odmeval  februarja 2011. Takrat so preiskovalci izvedli več hišnih preiskav, med drugim tudi na sedežu državne agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) v Ljubljani in v prostorih Tušmobila.
Tožilstvo je spisalo obtožnico, s katero Mirku Tušu in njegovi nekdanji družbi Tušmobil očita dajanje podkupnine bivšemu prvemu možu Apek Tomažu Simoniču, tega pa bremeni obtožba o zlorabi uradnega položaja in jemanju podkupnine, saj naj bi Tušmobilu pred leti brezplačno podelil frekvence v zameno za stanovanje.

V sodni preiskavi so se poleg Mirka Tuša in Tomaža Simoniča znašli tudi Gorazd Lukman in njegovo podjetje GM Invest ter Miha Vodopivec, šef družbe Vopex iz Postojne, ki Tuševim trgovinam dobavlja kruh in slaščice. A se tožilstvo po končani sodni preiskavi ni odločilo za nadaljnji pregon GM Investa in je obtožbo vložilo le zoper Tuša, Simoniča, Vodopivca in Lukmana ter pravno osebo Tušmobil. Za kaznivo dejanja jemanja podkupnine je zagrožena kazen zapora do osem let, za dajanje podkupnine do pet let, za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pa do osem let zapora.

Hišna preiskava aprila 2009

Na tokratnem predobravnavnem naroku je bil zaslišan Pavel D., nekdanji kriminalist, ki je leta 2009 sodeloval v hišni preiskavi pri Tomažu Simoniču. Hišno preiskavo so opravili aprila 2009, vendar takrat, je razložila priča, ni vedel, da je obstajala anonimna prijava zoper Simoniča zaradi nepravilnosti v Apek. »Držali smo se odredbe sodišča in zasegli, kar je bilo v odredbi navedeno,« je razložil nekdanji kriminalist.

Čeprav se po devetih letih vrste podrobnosti ni spomnil, je omenil, da je imel Simonič v spalnici sef, v njem pa pištolo, beretto, in 20.000 evrov. »Denarja mu nismo zasegli, ker nismo sumili, da gre v tem primeru tudi za podkupovanje,« je razložila priča, ki je dodal, da so hišno preiskavo opravili zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Zato so tudi iskali listinske dokaze in so mu vzeli računalnike ter telefone. Na vprašanje obrambe, kako so lahko med preiskavo zasegli tudi kupoprodajno pogodbo med GM Invest in Miho Vodopivcem, ki takrat še nista bila v nikakršni povezavi s Simoničem oziroma s kaznivim dejanjem, ki je bilo v odredbi sodišča, je priča dejal, da to verjetno ni bila edina taka listina, ki so jo zasegli.

So pa, je povedal Pavle D., približno leto dni imeli zapečatene telefone, ki so jih zasegli, saj policija še ni imela ustreznih naprav, da bi lahko pogledala v vsebino telefonov. »Takoj pa smo lahko pogledali v vsebino elektronske pošte, vendar ne v applov računalnik,« je povedal nekdanji kriminalist. Ko pa so po letu dni, torej leta 2010, pogledali vsebino telefona in do takrat zablokiranega računalnika, so naleteli na GM Invest.

Sumljiva sporočila

Obramba obtoženih že vseskozi zahteva izločitvi protizakonito in protiustavno pridobljenih dokazov, saj naj ne bi bilo možno, da je kriminalist iz radovednosti in po naključju naletel na GM Invest. Vendar, je odgovorila priča, je bilo tudi v sporočilih na telefonu precej nenavadno oziroma sumljivo, da so se pojavljali stavki o obiranju hrušk in jabolk v Piranu. »To so čudna sporočila za december,« je dejal nekdanji kriminalist, ki je zatrdil, da takrat tudi ni bil seznanjen z ovadbami , ki so jih pripravljali na tožilstvu v letih 2007 do 2009.

Obramba je v nadaljevanju poskušala – na to je opozoril tožilec Boštjan Valenčič – diskreditirati pričo, češ, da radovednost policije ni zakonska podlaga za posebne ukrepe, ki pomenijo poseg v zasebnost in v zasebno tajnost. Policisti morajo, je poudaril zagovornik Emil Zakonjšek, upoštevati odredbo sodišča, v kakšni meri lahko pregleduje vsebino elektronskih naprav. Vendar pa je, je odgovorila priča, težko pregledati le eno sporočilo, če pa jih je v računalniku na stotine.

Po mnenju obrambe naj bi bilo sporno, da je policija med preiskavo pogovorov med Simoničem, Vodopivcem in Bratimirjem Mihajlovičem, za kar je bila izdana odredba sodišča, analizirala tudi druge pogovore. Nekdanji kriminalist je marca 2010 pripravil analizo pogovorov Simoniča z Mirkom Tušem, M. F., Engrotušem in Tušem. »Verjetno se mi je porajal sum,« je dejala priča, ki je razložil, da je le pregledoval zaseženo dokumentacijo. In je, tudi če za to ni odredbe sodišče, po naključju, naletel na podatke, ki so skupaj z drugimi dokazi pripeljali do novega primera, zaradi katerega je peterica na sodišču. Obramba pa je prepričana, da so preiskovali zgodbo, še preden je bila za to pridobljena sodna odredba.

Sodnica Nina Drozdek Draganić bo v kratkem pripravila pisno odločitev o izločitvi oziroma neizločitvi dokazov.