Pred nesrečo se je sam spravil v neprištevno stanje

»Sodišče je podleglo pričakovanjem javnosti,« je bil nad razpletom ponovljenega sojenja Janu Korošcu kritičen odvetnik Benjamin Peternelj in nadaljeval, da je glede na sam potek postopka odločitev sodišča povsem pričakovana. Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je z izrekom sedmih let in osem mesecev zapora namreč končalo sojenje.

Sodnica Špela Koleta je 35-letnemu Janu Korošcu sedem let in pol zapora naložila za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti ter štiri mesece, ker je z nevarno vožnjo po nasprotnem voznem pasu ogrožal še enega voznika. Hkrati pa mu je za dve leti prepovedala vožnjo motornih vozil. »Odločitev je nepravilna in nezakonita, zato jo bom izpodbijal s pritožbo,« je še napovedal Peternelj.



Nesreča se je zgodila 8. marca 2019 okoli dvajset minut pred eno uro zjutraj, ko je Korošec iz smeri središča glavnega mesta s passatom vozil po Dunajski cesti. Na števcu je bilo med 85 do 94 kilometrov na uro namesto dovoljenih 60 kilometrov na uro. Na prehodu za pešce, tik pred Gospodarskim razstaviščem, je brez zaviranja trčil v 64-letnega Milana Đ. in 53-letnega Mića J., ki sta takrat pri zeleni luči na semaforju pravilno prečkala cesto. Namesto da bi ustavil vozilo in pomagal ponesrečencema, ki sta v nesreči nato umrla, je 45 metrov naprej trčil v drog javne razsvetljave, nato pa zapeljal vzvratno in pot nadaljeval v smeri Črnuč. V križišču Dunajske ceste s Turnerjevo ulico je zapeljal na nasprotni vozni pas, pri tem pa se je taksist Mario G., ki je ravno polkrožno obračal, le za las izognil silovitemu čelnemu trčenju s passatom.



Korošec je nesrečo zaradi alkohola in drog zagrešil v neprištevnem stanju, a, kot je tudi tokrat sklenilo sodišče, se zaradi tega ne more izogniti zaporni kazni, saj se je v stanje neprištevnosti spravil sam. Poleg tega se je tiste noči, še preden je postal neprišteven, naklepno odločil, da bo sedel za volan. Obtoženi se je sicer v zvezi s tem zagovarjal, da nikakor ni imel namena voziti avtomobila pod vplivom drog in alkohola ter da mu to ni podobno, saj nikoli ni vozil omamljen. Avto naj bi namreč, kot je povedal sodnemu izvedencu psihiatrične stroke, imel, da bi v njem spal, in ne za vožnjo. A mu tega Koletova, ki se je v ponovljenem sojenju še dodatno poglobila v čas pred nesrečo, ni verjela.
 

Obžalovanje ni bilo pristno

Izkazalo se je, da je tisti čas preživel s prijateljema. V stanovanju enega od njih so se zabavali skoraj dva dneva. Sodnica je bila prepričana, da se je tja pripeljal z avtom in da se je z njim tudi nameraval vrniti k svoji mami. Oba prijatelja sta povedala, da so takrat veliko pili, pri čemer sta uživanje drog zanikala. Po mnenju sodnice tako ni dvoma, da se je Korošec v neprištevno stanje spravil sam, saj ga nihče ni silil piti in uživati droge. Pri tem je kot dolgoletni odvisnik tudi dobro vedel, kako vse te substance vplivajo na sposobnost vožnje. »Vedeli ste, da se lahko zgodi nesreča, pa ste lahkomiselno mislili, da se ne bo zgodila oziroma da jo boste lahko preprečili. Tako razmišljanje je značilno za opite ljudi,« je po izreku sedmih let in osmih mesecev dolge enotne zaporne kazni obtoženemu 35-letniku sporočila sodnica.

Kar zadeva njegovo obžalovanje, je ocenila, da to ni bilo pristno. »Svojcem ste se opravičili, ko sploh niso bili prisotni. Sodišče temu ne daje veliko teže,« je povedala. Korošec še naprej ostaja v priporu, in sicer zaradi ponovitvene nevarnosti. »Če bi bili na prostosti, bi še veliko lažje prišli do drog in alkohola,« je bila jasna Koletova. Obtoženi zdaj sicer abstinira, a je po mnenju izvedenca takšno odvisnost treba zdraviti, to pa zahteva nadzor in daljše zdravljenje. Pri izreku kazni je sodnica upoštevala, da obtoženi ni bil kaznovan, a ne prav v veliki meri. Poudarila je, da sta v nesreči umrla dva človeka in da je obtoženi brezobzirnost pokazal tudi s tem, da je po nesreči odpeljal naprej. Najvišja zagrožena kazen za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti je sicer osem let zapora.