Polovico smrtnih nesreč so kolesarji povzročili sami

Agencija za varnost prometa opozarja, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila.

6. 5. 2019 | 19:30

6. 5. 2019 | 21:58

6:14

A+A-

Ljubljana – Delež števila kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje, tako v urbanih naseljih kot tudi drugod. Z vedno večjim številom kolesarjev, ki že tako spadajo med ranljivejše skupine udeležencev v prometu, pa narašča tudi njihova ogroženost, so ob začetku preventivne akcije za večjo varnost kolesarjev opozorili na Agenciji za varnost prometa (AVP).

AVP bo v sodelovanju s policijo, ki bo v tem času izvajala tudi poostren nadzor, ministrstvom za infrastrukturo ter ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter nevladnimi organizacijami, poskušala kolesarje prepričati, da dosledneje upoštevajo cestno-prometna pravila, se odgovorno vedejo v prometu in uporabljajo varnostne čelade. Po drugi strani bodo tudi druge udeležence v prometu opozarjali na večje število kolesarjev na cesti. Kolesarji se očitno še vedno ne zavedajo nevarnosti uporabe mobilnega telefona in uporabe slušalk med vožnjo. Akcija za večjo varnost kolesarjev bo potekala do 31. maja, aktivnosti pa se bodo nadaljevale tudi v poletnih mesecih.

Nujni ukrepi na lokalni ravni

Kolesarji v nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2013–2022 predstavljajo eno izmed prioritetnih ciljnih skupin. A kot kaže, so še vedno za precejšen delež prometnih nesreč kolesarji krivi sami. Opazovanje kolesarjev, ki so ga pred dvema letoma izvedli na AVP, je namreč pokazalo, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila, resnejše prekrške pa naredi okoli 25 odstotkov kolesarjev. »Med najpogostejšimi kršitvami so neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri ter vožnja v rdečo luč na semaforju, tudi ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku ter uporaba mobilnega telefona med vožnjo kolesa,« pojasnjujejo na AVP.

»Analiza varnosti in udeležbe kolesarjev v prometnih nesrečah za leto 2018 je pokazala, da se velika večina prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, to je kar 86 odstotkov, zgodi znotraj naselij, zato so nujni učinkoviti ukrepi na lokalni ravni,« razložijo na AVP in dodajo, da so med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev neupoštevanje pravil o prednosti (27 odstotkov), neprilagojena hitrost (22 odstotkov) in nepravilna stran oziroma smer vožnje (15 odstotkov). Pri lažje oziroma težje poškodovanih so večinoma kolesarji sami povzročitelji prometnih nesreč. V primeru smrtnega izida so kolesarji odgovorni za povzročitev polovice nesreč, kar je več kot leto prej (36 odstotkov). Problematika alkoholiziranosti ostaja tudi v 2018 na približno enaki ravni iz leta 2017, saj je bilo število nesreč, ki jih je povzročil alkoholizirani kolesar, v 2017 107, v 2018 pa 110.

Lani umrlo najmanj kolesarjevV letu 2018 je bil delež kolesarjev med vsemi udeleženimi v prometnih nesrečah 6,6 odstotkov, med smrtnimi žrtvami pa je bilo kolesarjev 8,8 odstotkov, kar je najmanj v zadnjih 27 letih. Med otroki ni bilo nobene smrtne žrtve. 17 je bilo huje, 91 pa lažje poškodovanih. V preteklem letu je bilo na slovenskih cestah skupaj 1210 prometnih nesreč kolesarjev, v katerih je življenje izgubilo 8 kolesarjev, 189 je bilo huje, 880 pa lažje poškodovanih. Med huje poškodovanimi in smrtno ponesrečenimi kolesarji prevladujejo moški (69 odstotkov) ter starejši, saj jih je bilo tri četrtine starejših od 45 let, največ poškodovanih pa je bilo v starostnem razredu 65 let in več. Agencija za varnost prometa zaradi zaznanega poslabšanja stanja varnosti kolesarjev v letošnjih prvih štirih mesecih posebej opozarja na previdnost in strpnost vseh udeležencev v prometu.

Kolesarjenje je zdravo, naj bo tudi varno

Kolesarji lahko za lastno varnost največ naredijo sami. Seveda je pomembno upoštevati predpise, a marsikatero nesrečo bi se dalo preprečiti že z predvidevanjem ravnanja drugih udeležencev v prometu, zato je seveda treba biti pozoren na dogajanje okoli sebe. »Pri zavijanju v križiščih jasno nakažimo smer z rokami, se pravilno razvrstimo in upoštevajmo pravila prednosti. Nikoli tudi ne vozimo v nasprotni smeri vožnje, saj nas drugi vozniki ne pričakujejo. Ponoči in v mraku pa nujno uporabimo luči in odsevna telesa, da bomo dobro vidni in prej opazni,« ob tem kolesarjem polagajo na srce na AVP.

Treba je dodati, da raziskave dokazujejo, da zaščitna kolesarska čelada pomembno prispeva k večji varnosti, saj zmanjšuje težo posledic in poškodb glave od 40 do kar 70 odstotkov. Uporaba kolesarske čelade je za otroke in mladostnike do 18. leta zakonsko obvezna, njena uporaba pa je priporočljiva tudi za ostale kolesarje, tako pri vsakodnevnem kot rekreativnem kolesarjenju.

Kolesarjenje je bolj priljubljeno, več je tudi nesreč.
Zaščitna kolesarska čelada pomembno prispeva k temu, da ostane glava cela.
Najranljivejša skupina so starejši moški.

AVP bo v okviru svojih aktivnosti promovirala in osveščala kolesarje o uporabi zaščitne kolesarske čelade ter o varni vožnji kolesa. V času akcije bo poleg tega izvedla tudi številne medijske in terenske akcije opozarjanja in osveščanja kolesarjev. Akciji se pridružujejo tudi policija in občinska redarstva. V tem času bodo izvajali poostren nadzor nad kolesarji in vozniki motornih vozil.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.