Otrok se lahko utopi že v vedru vode

Ljubljana – Letos so se v Sloveniji utopili štirje ljudje. Največ se je v javnosti razpravljalo o skorajšnji utopitvi enoletne deklice v Prekmurju v domačem bazenu, ki pa se na srečo ni končala tragično. Prav otroci so sicer, ko govorimo o utopitvah, najranljivejši. Utopitve tudi sicer sodijo med najpogostejše vzroke umrljivosti otrok in mladostnikov zaradi poškodb v Sloveniji, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

V desetih letih, od začetka leta 2008 do konca leta 2018, je bilo pri nas 161 utopitev, nam je pojasnil tiskovni predstavnik slovenske policije Drago Menegalija, v teh desetih letih se je utopilo šest otrok. Menegalija poudarja, da policija primere samomorov z utopitvijo statistično vodi kot samomor in ne kot utopitev (v istem obdobju je tako 195 ljudi storilo samomor z utopitvijo.) Številke utopitev so še nekoliko višje, če upoštevamo Slovence, ki so se utopili v tujini. Po podatkih NIJZ je bilo tako utopitev več kot dvesto.
 

Zdrs v vodo najpogostejši vzrok utopitev

Nazadnje smo o utopitvi poročali v prvi polovici avgusta, ko se je tragično končal sprehod zakoncev na predelu Velikih korit Soče nad Lepeno. Umrl je 58-letnik z območja Upravne enote Radovljica, ki je bil tam skupaj z ženo. Ob koritih sta sicer dve poti. Urejena turistična pot poteka vstran od njih in se jim približa šele na brvi na njihovi severni strani. Čisto ob njej, tik nad koriti, je izhojena ozka in neoznačena steza.

Ta je na nekaterih mestih zelo izpostavljena, domačini pa opozarjajo, da je teren zaradi vlage zelo spolzek. Steza nima prav nobene zaščitne ograde ali vsaj napete jeklenice, za katero bi se popotnik lahko prijel ali zapel s kompletom za samovarovanje. Zato ježe vsak napačno postavljen korak lahko usoden, in to se je žal zgodilo tudi v tem primeru. »Nenaden zdrs osebe v vodo« je, kot izvemo od tiskovnega predstavnika policije, tudi sicer najpogostejši vzrok za utopitev pri nas.



Junija smo poročali, da je v Velenjskem jezeru med plavanjem izginil 22-letnik. Ko so ga prijatelji začeli pogrešati, so ga takoj začeli iskati in o tem obvestili tudi policijo. Takoj so prišli policisti, gasilci prostovoljnega gasilskega društva s čolnom in reševalci Podvodne reševalne službe Slovenije ter začeli pogrešanega iskati, vendar so ga na žalost okoli dveh zjutraj našli mrtvega v vodi blizu obale.

Poročali smo tudi o smrti Britanca, ki je bil na oddihu pri nas skupaj z družino in mu je v sotesko deroče reke Koritnice padel mobilni telefon, nato pa ga je odšel iskat in je izginil. Njegovo truplo so našli šele po več dneh.

Na začetku avgusta je moški pri vožnji s kanujem po Kolpi v kraju Slapnik opazil truplo v vodi. Izkazalo se je, da gre za tujca, državljana Pakistana, ki je reko prestopil s hrvaške strani, pri tem pa mu je spodrsnilo, tok vode pa ga je odnesel v globljo vodo, kjer je utonil. Kot so nam pojasnili na policiji, je bilo teh utopitev pri prestopanju meje še veliko več, letos in lani tako skupaj sedem, vendar so primere prevzeli hrvaški organi.
 

Največkrat so bile usodne reke

Največ utopitev v Sloveniji se je po podatkih policije v zadnjih desetih letih zgodila v rekah. V NIJZ pojasnjujejo, da se je umrljivost zaradi utopitev v zadnjih treh letih povečevala s starostjo in je bila najvišja po 65. letu starosti, za odrasle pa so bile prav naravne vode največkrat usodne.

»Še posebno nevarna so jezera in ribniki, saj je voda ob obrežju plitva, potem pa se dno strmo spušča in človek hitro lahko izgubi tla pod nogami. Voda v jezerih in ribnikih je tudi bolj motna in pod gladino lahko skriva posamezne skale, veje, razbito steklo ali smeti. Na morju pa ljudje pogosto ne spoštujejo z bojami označenih plavalnih območij ter plavajo predaleč in sami. Prav tako ni varno plavati v bližini pomolov in strmih skal, ker nas nenadni val lahko vrže ob skale in nas poškoduje. Med plavanjem nas lahko zajame tudi podvodni tok ali razburkano morje,« ob tem pojasnjujejo v NIJZ.

Na splošno so glavni dejavniki tveganja za utopitve sicer tudi neznanje plavanja, tako pri odraslih kot pri otrocih, pomanjkljivo nadzorovanje oziroma nenadzorovanje otrok v vodi, neuporaba zaščitnih ograj okoli zasebnih bazenov, neuporaba rešilnih jopičev na plovilih in tudi pitje alkohola, ki negativno vpliva na koordinacijo, presojo in odločitve, ter epilepsija.


 

Otroke je treba ves čas nadzorovati

Če je bilo največ utopitev med odraslimi, je med otroci več primerov skorajšnje utopitve. Otroci se najpogosteje, kot še povejo v NIJZ, skoraj utopijo kar v domačem bazenu. Tak je bil tudi primer enoletne deklice, ki se je pred kratkim skoraj utopila v domačem bazenu v Prekmurju, ko naj bi njena mati le za nekaj trenutkov odšla v hišo. Nekaj časa je bila deklica, kot so poročali policisti, celo v smrtni nevarnosti, vendar je očitno pozneje okrevala.

V NIJZ pojasnjujejo, da se otroci do tretjega leta starosti lahko utopijo že v vodi, ki je globoka le toliko, da prekrije otrokov nos in usta. Dojenčki namreč niso sposobni držati glave nad vodo in ne zmorejo sami zlesti iz vode. Zanje je tako usodno lahko že vedro ali posoda z vodo, v katero otrok pade z glavo naprej, in se ne more sam izvleči iz nje. Zato morajo biti seveda ob vodi ves čas nadzorovani.

Pri otrocih, ki že znajo hoditi, pa gre velikokrat za to, da se zaradi radovednosti oddaljijo od odraslih in padejo v vodo, ker ne znajo oceniti nevarnosti in se ji izogniti. »Večina šolskih otrok se nauči plavati do enajstega leta starosti, zato so pri njih utopitve relativno redke, medtem ko je veliko več primerov skorajšnjih utopitev, predvsem v bazenih,« pojasnjujejo v NIJZ.
 

Fantje bolj ogroženi tudi zaradi tveganega vedenja

Več utopitev je nato pri mladostnikih, vendar načelno le pri fantih, ker se v prostem času pogosteje udejstvujejo v vodnih aktivnostih in tudi zaradi bolj tveganega vedenja, saj fantje pogosteje kot dekleta plavajo sami, ponoči, so pod vplivom vrstnikov ali alkoholizirani.

Alkoholizirani mladostniki so sicer še posebno ogroženi, ker so v primerjavi z odraslimi manj občutljivi za signale, ki kažejo na njihove zmanjšane sposobnosti presoje, koordinacije in ravnotežja, hkrati pa so tudi bolj nagnjeni k tveganemu vedenju. Pitju alkohola se pripisuje od 10 do 30 odstotkov utopitev med plavanjem ali plovbo s čolnom, med utopljenimi mladostniki in mlajšimi odraslimi (15–24 let) je delež alkoholiziranih še večji, in sicer 42-odstoten.

Nevarno je seveda lahko tudi skakanje v vodo. V NIJZ zato opozarjajo, naj starši pred skakanjem v vodo skupaj z otrokom preverijo, ali je voda dovolj globoka (najmanj 270 centimetrov) in kakšno je dno na mestu skakanja. Skakanja na glavo se je treba tudi pravilno naučiti. V motni vodi je nevarno, da ob skoku na glavo udarimo ob dno ter si poškodujemo hrbtenico in živčno tkivo hrbtenjače. Posledica take poškodbe je namreč ohromelost udov in telesa od mesta poškodbe navzdol.