Ogrozil zdravje in življenja prebežnikov

Krško – Da je eno leto in devet mesecev zapora preveč, saj da ni nikogar spravil v nevarnost, se je branil M. I., ki ga je okrožno sodišče v Krškem junija lani obsodilo, ker je tihotapil nezakonite prebežnike. V tovorno vozilo jih je stlačil kar 38. Z zagovornikom sta se, prepričana, da bi zadostovala že pogojna kazen, obrnila še na višje sodišče, enako pa je storilo tudi tožilstvo.

A višji sodniki so M. I. kazen zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države celo zvišali na dve leti in štiri mesece zapora, potrdili pa so odločitev kolegov na prvi stopnji, ki so tihotapcu migrantov naložili še stransko denarno kazen v višini 3600 evrov.

Glavno vprašanje, s katerim so se v tem postopku ukvarjali sodniki, je sicer bilo, ali je obtoženi prebežnike spravil v nevarnost. Vsi se še spomnimo primerov, ko so v tovornjake natlačeni prebežniki umrli zaradi pomanjkanja kisika, pri nas pa trenutno tudi poteka sojenje tihotapcu, ki je z avtomobilom, polnim migrantov, povzročil nesrečo in trije, ki so ob tem padli iz prtljažnika, so umrli. Tudi zagrožena kazen je v tovrstnih primerih tako primerno hujša, saj tihotapce, ki ogrozijo življenja migrantov, čaka do osem namesto treh let zapora.
 

Nevarnost (še) ni nastala

M. I. in njegov zagovornik se torej nista strinjala, da bi bili prebežniki v nevarnosti, in zato sta vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. »Na podlagi izpovedb treh prebežnikov, zaslišanih policistov ter drugih dokazov ni mogoče sklepati, da je obsojenec z opisanim ravnanjem povzročil konkretno nevarnost za zdravje in življenje prebežnikov,« je menila obramba. Le to, da je migrante vozil v premajhnem temnem delu tovornega vozila brez sedežev, svetlobe in prezračevanja, po mnenju obrambe še ne pomeni »takšnih okoliščin, ki bi ustvarjale konkretno in neposredno nevarnost za zdravje in življenje ljudi«. Obramba je menila, da bi mu lahko povzročitev nevarnosti za življenje in zdravje očitali le, če bi ta že nastala, in ne, kadar je nastanek nevarnosti za življenje ali zdravje pogojen s hipotetično možnostjo, če bi, denimo, prišlo do nenadnih prometnih situacij.

A so se vrhovni sodniki strinjali s kolegi, ki so odločali v tem primeru, da je M. I. 38 ljudi, med njimi štiri otroke, prevažal v nehumanih in nezdravih razmerah in da je »nevarnost za življenje in zdravje« že s tem obstajala. »Prebežniki so bili v premajhnem temnem delu tovornega dela vozila brez sedežev, svetlobe in prezračevanja, s čimer je bilo ogroženo njihovo zdravje in celo življenje, saj jim je bilo že slabo, nekateri pa so bruhali, in to po le desetih minutah vožnje,« je menilo sodišče. Opozorilo je še, da je bilo vozilo namenjeno izključno prevozu tovora, saj je bil njegov zadnji del zaprt, zgrajen izključno iz pločevine, brez prezračevanja ali ogrevanja, brez izolacije in svetlobnih odprtin, vidni pa so bili robovi, kar je nevarno za prevoz ljudi, ki so morali stati v temi in tesno drug ob drugem. Če bi jih v teh razmerah odpeljal do Italije, kamor so bili namenjeni, pa bi bile lahko posledice še veliko hujše, sploh če bi nastala prometna situacija.

Obsojenčev zagovornik je slabost in bruhanje med drugim celo pripisal dejstvu, da so se migranti zavedali svojega nezakonitega ravnanja, ko so se brez ustrezne dokumentacije in uradnih postopkov želeli prepeljati čez ozemlje naše države, a je po mnenju vrhovnih sodnikov želel tako le minimalizirati obsojenčevo vlogo. Vrhovni sodniki so v teh dneh zahtevo za varstvo zakonitosti tako zavrnili.