Oče prve dame ZDA na sodišču ni dobil besede

Ljubljana – Po tem, ko se je urednik portala Požareport Bojan Požar na predobravnavnem naroku v zasebni tožbi Viktorja Knavsa, očeta prve dame ZDA Melanie Trump, zaradi očitkov o domnevni žaljivi obdolžitvi izrekel za nedolžnega, se je včeraj začel dokazni postopek na sodišču. In če morda ni pričakoval, da se bo Knavs dejansko pojavil na sodišču, se je to zgodilo.

A videti je, da je bila dolga pot iz ZDA, kamor sta se zakonca Knavs pred časom preselila, vsaj kar zadeva kazenski postopek, zaman, saj ga predsednik tričlanskega sodnega senata Zvjezdan Radonjić ni hotel zaslišati.

Knavs je proti Požarju vložil zasebno kazensko tožbo zaradi žaljive obdolžitve. Zmotil ga je članek Dokumenti, utaja davkov: Viktor Knavs, oče Melanie Trump, bil v zaporu?, ki je bil na portalu objavljen 19. oktobra 2016. Požar je med drugim zapisal, da je bil Knavs zaradi utaje davkov in nedovoljene trgovine v kazenskem postopku, kaznivi dejanji naj bi zagrešil leta 1976, ali je bil v zaporu, pa da je »še uganka«. Skliceval se je na dokumente, znane pod imenom udba.net, centralno abecedno evidenco notranjega ministrstva iz časov komunističnega režima, ki da so sestavni del Arhiva RS in jih kot verodostojne priznava tudi slovensko sodišče. Knavs se je odzval s tožbo, češ da ni utajil davkov ali se ukvarjal z nedovoljeno trgovino in da nikoli ni bil obsojen ali zaprt. Res je bil leta 1978 tarča preiskave zaradi nedovoljene trgovine, a je tožilstvo od pregona odstopilo. Glede utaje davkov pa niti preiskave ni bilo.

»Hujši kot v Beli hiši«

Viktor Knavs, ki je bil nad podrobnim pregledom pred vstopom na sodišče precej presenečen, saj je ob pozivu varnostnika, naj pred rentgenom odloži uro, pripomnil »saj ste hujši kot v Beli hiši«, za izjave ni bil na voljo. Povedal je le, da se iz dokumentov vidi, da ni bil v zaporu.

Njegova pooblaščenka Nataša Pirc Musar je že pred začetkom obravnave zahtevala, da sodnik razpravo zapre za javnost, češ da bodo govorili o tajnih arhivskih podatkih, zagovornik obdolženega Franci Matoz pa je predlogu nasprotoval. Sodnik je predlog zavrnil, ker iz dokumenta, ki ga je sodišče od pravosodnega ministrstva prejelo 25. septembra, izhaja, da zasebnemu tožilcu nikoli ni bila izrečena kazenska sankcija. »To je nesporno dejstvo,« je dodal.

Zato zasebnega tožilca tudi ni zaslišal. »Sodišče meni, da v zvezi s tem kazenskim postopkom ne more povedati nič relevantnega.« Knavs je tako brez besed obsedel ob svojih pooblaščenkah, poleg Pirc Musarjeve ga namreč zastopa še Rosana Lemut Strle.

Se je pa včeraj zagovarjal Požar. Na tožnikova vprašanja sicer ni hotel odgovarjati, temveč le na tista, ki sta mu jih postavila sodnik in njegov zagovornik. Med drugim je dejal, da je zgodbo pripravljal več kot mesec, da sta mu trditve v članku potrdila dva neodvisna vira in da je verjel, da ima verodostojen dokument iz Arhiva RS, »kar bo kot priča potrdil Igor Omerza«. Povedal je še, da je po spletni pošti stopil v stik z njim ameriški novinar Gerardo Reyes, sicer Pulitzerjev nagrajenec, in zatrdil, da mu je v televizijskem intervjuju priča – šlo naj bi za sosedo Knavsovih iz Sevnice – potrdila, da je bil Knavs v kazenskih postopkih. »Zasebnega tožilca nisem kontaktiral, saj je splošno znano, da družina Knavsovih noče odgovarjati slovenskim novinarjem,« je dejal Požar in dodal, da je na podlagi vsega imel utemeljen razlog verjeti tistemu, kar je nato zapisal in objavil. Ker je imela Pirc Musarjeva med njegovim pričanjem pripombe, ji je Radonjić zagrozil z denarno kaznijo.

Sodišče bo zaslišalo Igorja Omerzo

Sodnik je prebral listinske dokaze tožnika in tudi obrambe, zavrnil nekaj predlogov za neposredno zaslišanje, denimo direktorja Arhiva RS Bojana Cvelfarja in arhivarja Tadeja Cankarja, ki ju je predlagala obramba, bo pa na naslednjem naroku zaslišal Igorja Omerzo. Kot je pojasnil ob zavrnitvi predloga zasebnega tožilca, naj sodišče raje zasliši nekdanjega direktorja Arhiva RS Vladimirja Žumra, ker je »strokovnjak, ki se je prvi ukvarjal s temi dokumenti, medtem ko je Omerza ljubiteljski raziskovalec«, ga ne bo spraševal o arhivu.

»Omerze ne bomo zasliševali glede arhiva, temveč glede tega, ali je sodeloval z obdolžencem ali ne. Zaslišanja o arhivu niso relevantna za ta kazenski postopek, morda za odškodninsko tožbo,« je bil jasen sodnik. Obramba bo lahko medtem skušala pridobiti posnetek intervjuja s »sosedo« Knavsovih na ameriški televiziji ali pa jo kot pričo privedla pred sodišče.