Milko Novič izpuščen iz zapora, čaka ga Avstralija

Dob – Čeprav Žiga Podobnik in Jože Hribernik, zagovornika Milka Noviča, obsojenega za umor Janka Jamnika, direktorja Kemijskega inštituta, danes še nista poznala vseh podrobnosti odločitve, ki je vodila do tega, da je Novič odkorakal iz osrednjega slovenskega zapora na Dobu, je obramba prepričana, da se bo postopek na koncu končal v njegovo korist.

»Niti enega dokaza ni, ki bi gospoda Noviča obremenjeval,« je odločen Hribernik, ki je Noviča – ta je na Dobu prestajal 25-letno zaporno kazen – tudi sam prišel pozdravit ob njegovi izpustitvi. Takšno odločitev je pričakoval, ker si »ne zna predstavljati, da bi v državi, ki se ima za pravno, vrhovno sodišče odločilo drugače«.

»Kaj točno je vrhovno sodišče odločilo, ne vemo, glede na prekinitev prestajanja kazni pa predvidevamo,« je o tem še dejal Podobnik. Poleg možnosti, da je sodišče sodbo razveljavilo, obstaja tudi ta, da bodo vrhovni sodniki za Noviča sami napisali oprostilno sodbo. »Odločitev je gotovo že sprejeta, napisana pa bo najbrž kmalu, zato jo pričakujemo v kratkem,« je še povedal Hribernik.



»Odločitev je potrdila, da tudi v pravosodju obstajajo ljudje, ki razumejo to, kar preberejo. Če bi sledilo ponovno sojenje, upam, da ga bo dobil v roke nekdo, ki bo znal to prebrati tako, kot je vrhovno sodišče, in potem bo zadeva hitro zaključena,« je prepričan Novič.
 

Novič: Krivca bo našlo pravosodje z organi pregona

Časa za analize napak, ki so jih glede na preobrat v zadevi Novič po mnenju vrhovnih sodnikov storili njihovi kolegi na prvi stopnji pa tudi na pritožbenem sodišču, bo najbrž še veliko. Je pa jasno, da bo zaradi tega primera marsikoga bolela glava in da ne glede na razplet ne bo pripomogel k zaupanju v pravosodje.

Med njimi vsaj za zdaj po današnji odločitvi ni odvetnika Jožeta Hribernika, ki ga odločitev sodišča »navdaja z upanjem, da v tej državi s pravnim sistemom še ni vse narobe, čeprav po njegovi oceni veliko zagotovo je«. Nasmejan je bil tudi Milko Novič, ki je v spremstvu soproge zapustil največji slovenski zapor. »Prihaja za mano. Ravno sem se pogovarjal z odvetnikom. Tako kot 22. decembra 2014 nisem mogel dojeti, da gre zares, tudi zdaj težko dojamem, da gre zares. Vendar očitno gre. S pomočjo odvetnikov smo pokazali in dokazali, da imamo prav,« je povedal, ko je stopil pred novinarje in znova zatrdil: »De facto nisem kriv in vsi argumenti potrjujejo to dejstvo. Krivca bo našlo pravosodje z organi pregona.«



Niti on ni videl sklepa oziroma odločitve vrhovnega sodišča, temveč le nalog za odpust in prekinitev postopka. »Ampak za zdaj sem zunaj. Najmanj, kar pričakujem, je obnovitev postopka,« je povedal in dodal, da je nekaj podobnega enkrat že doživel, ko ga je 6. decembra 2016 sodnica izpustila iz pripora za štiri mesece. »Doživel sem tudi 13. april 2017, ko me je obsodila na 25 let zapora. Na podlagi istih zadev. Kaj drugega o tem zdaj težko povem. Malo sem še raztresen, to mi je dovoljeno,« je dejal v smehu in dodal, da je tri leta in osem mesecev, kolikor je s štirimesečno prekinitvijo bil za zapahi, dolga doba.
 

V Avstraliji ga čaka delo

Novič se, če bo zgodba dokončno končana v njegovo korist, namerava umakniti iz Slovenije, in sicer v Avstralijo. Dejal je, da ga tam čaka delo: »Moram se čim prej aktivirati, da bom pozabil to nesrečno zgodbo. V Sloveniji bo to težko. Karkoli bom ukrenil, bom na podlagi pravnomočnih odločitev, da ne bi bilo kakšnih namigov o mojem bežanju. Upam, da se bo stvar kmalu končala. Treba je živeti naprej,« je dejal in vsem, ki so mu stali ob strani, sporočil, da je zelo vesel velike podpore javnosti. »To pomeni, da so verjeli vame in v moje dokaze od začetka, za kar sem jim zelo hvaležen. Upam, da se bomo kmalu videli v drugačnih okoliščinah.«



Glede pravosodja in zamer do njega je povedal: »Državnemu organu ne moreš zameriti, lahko pa izgubiš zaupanje v sistem. To se mi je zgodilo. Bilo mi je dano spoznati, kako nekoristno se je zaletavati v trd beton. To je gotovo moja izkušnja, ki me je veliko stala.«



Je pa bil Novič pozitivno presenečen nad stanjem duha v zaporu. »Moji sozaporniki so to sprejeli tudi kot svoje veselje in sporočajo, da je v zaporu še kakšen takšen primer, pri katerem stvari niso jasne. Pomagali so mi spakirati, bilo je veliko čustev,« je bil zadovoljen.