Kriminalisti ljubljanskega sektorja kriminalistične policije so maja sklenili dva zelo obsežna predkazenska postopka s področja utaje davkov. Nepridipravi so si skupno protipravno pridobili več kot 38 milijonov evrov.
Predkazenska postopka med seboj nista povezana.
Mednarodna udeležba
Prvi predkazenski postopek je imel mednarodne razsežnosti, saj je bilo poleg Italije in Slovenije v preiskovanje udeleženih še več evropskih držav. Pri nas so po pojasnilih Policijske uprave Ljubljana ustanovili specializirano preiskovalno skupino, v katero so bili poleg Specializiranega državnega tožilstva RS in policije vključeni tudi predstavniki Finančne uprave RS in Urada RS za preprečevanje pranja denarja.
Nepridipravi so trgovali z elektronskimi napravami med več gospodarskimi družbami iz različnih evropskih držav. »Skupni znesek izdanih fiktivnih računov za neobstoječe posle gospodarskih družb v vpletenih državah je znašal skoraj 500 milijonov evrov. Osumljene osebe so s svojimi ravnanji oškodovale slovenski proračun v višini okoli 12 milijonov evrov, saj davčne obveznosti niso bile vplačane v proračun,« so pojasnili na PU Ljubljana. V prvi polovici lanskega leta so opravili več hišnih preiskav.
Na specializirano državno tožilstvo so preiskovalci podali kazensko ovadbo proti sedemnajstim fizičnim osebam (trem državljanom Italije, šestim državljanom Velike Britanije in osmim državljanom Slovenije) ter proti trem slovenskim gospodarskim družbam, in sicer zaradi utemeljenega suma storitve 34 kaznivih dejanj davčne zatajitve.
Lažni podatki
V drugem predkazenskem postopku pa so ljubljanski kriminalisti na specializirano državno tožilstvo podali kazensko ovadbo proti 11 fizičnim osebam iz širšega območja Ljubljane in Domžal zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj davčne zatajitve in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
Osumljeni so pristojnemu organu dali lažne podatke ter se tako kot zakoniti zastopniki gospodarskih družb izognili plačilu predpisanih davčnih obveznosti pri odkupih in prodaji odpadnih kovin.
Prav tako so osumljeni kot odgovorne osebe gospodarskih družb zlorabili svoj položaj glede razpolaganja s tujim premoženjem. S transakcijskih računov gospodarskih družb so neupravičeno dvigovali gotovino, ki je niso porabili za delovanje gospodarske družbe. S svojimi dejanji so povzročili premoženjsko škodo v skupni vrednosti okoli 26 milijonov evrov.
Kazenski zakonik za tovrstna kazniva dejanja iz obeh preiskav predvideva zaporno kazen od enega do osmih let.
Policija je lani podala kazenske ovadbe na pristojna državna tožilstva za 125 kaznivih dejanj davčnih zatajitev, pri kateri je znašala materialna škoda skoraj 31 milijonov evrov. V prvi polovici letošnjega leta pa so podali 115 kazenskih ovadb. Pri kaznivih dejanjih je nastala škoda v višini 37 milijonov evrov.
V zadnjem obdobju na policiji obravnavajo največ davčnih utaj na področju davka na dodano vrednost (DDV). V obsežnejših zadevah so zaznane zlorabe še posebej na področjih pridobitve motornih vozil iz tujine, trgovanja z žiti, elektronskimi napravami, olji in mazivi ter odpadnimi kovinami.
Organizatorji utaj po ugotovitvah policije za dosego nečednih ciljev uporabljajo slamnate direktorje, finančni in blagovni tok pa je speljan prek več držav. Zato so predkazenski postopki čedalje bolj obsežni in zahtevni.
Komentarji