Neomejen dostop | že od 9,99€
Po današnjem sojenju predsedniku SDS Janezu Janši zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Trenti je pred zgradbo celjskega sodišča potekal zbor njegovih privržencev, ki so napolnili Prešernovo ulico in protestirali proti po njihovem mnenju »skorumpiranemu slovenskemu sodstvu«. Kot je dejal Janša, gre za začetek upora proti krivosodju.
»Današnje zborovanje v Celju je začetek upora proti krivosodju, ki bo trajal, dokler bo treba. Lahko nas zaprejo, lahko nam naložijo še 100.000 evrov kazni, a mi ne bomo odnehali,« je zbranim dejal Janša in pri tem izrazil upanje, da njegova stranka na naslednjih volitvah zbere 51 odstotkov glasov.
Policisti udeležencu, ki se je znesel nad vozilom medijske hiše, izdali plačilni nalog
Današnji javni shod v Celju, na katerem se je zbralo večje število ljudi, je bil neprijavljen, so sporočili s PU Celje. Celjski policisti, ki so shod varovali, so obravnavali kršitev javnega reda in miru, zaradi katere so eni osebi izdali plačilni nalog.
Do kršitve je prišlo, ko se je na prizorišče pripeljalo vozilo ene od medijskih hiš, skupina zbranih pa je začela pljuvati in udarjati po njem. Eden od prisotnih je močneje brcnil v vozilo. Ko so ga policisti zaradi izvedbe postopka nameravali pospremili do intervencijskega vozila, se je uprl, zato so uporabili pooblastila in mu izdali plačilni nalog. M. P. V.
»Če slovenskemu krivosodju rečete mafija, žalite mafijo. To je huje od tega, ker mafija se predstavlja kot mafija, tukaj pa se krivosodje predstavlja kot pravosodje, kot nekaj, nad čimer je samo modro nebo, proti kateremu ne smeš reči ničesar, saj si tako ali drugače kaznovan. In če kakorkoli izrečeš kakšno kritiko, ti očitajo, da ne spoštuješ institucije,« je dejal Janša.
Kot je še povedal, je ta institucija v samem vrhu po številu sodnikov v Evropski uniji, hkrati pa ima država največ razveljavljenih sodb zaradi kršitev človekovih pravic na Evropskem sodišču za človekove pravice. Takšen sistem je po njegovem mnenju glavna ovira za to, da Slovenija še vedno ni postala tisto, za kar smo glasovali na plebiscitu pred dobrimi tremi desetletji.
Na zborovanju so v podporo Janši spregovorili še poslanca SDS Zvonko Černač in Andrej Kosi ter novi predsednik podmladka SDS Slovenske demokratske mladine Luka Simonič.
Na celjskem sodišču se je danes nadaljevalo sojenje predsedniku SDS Janezu Janši in soobtoženima, nekdanjima direktorjema Eurogradenj in Imosa Klemnu Gantarju in Branku Kastelicu zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Trenti. Zaslišana sta bila nekdanji komercialni direktor Imosa Mitja Majnik in stečajna upraviteljica te družbe Branka Remškar.
Precej daljše je bilo zaslišanje Majnika, ki se med drugim na vprašanje specializiranega državnega tožilca Boštjana Valenčiča ni spomnil svojih domnevnih besed, da je Imos rad delal usluge tako levim kot desnim, kar je na glavni obravnavi septembra izpovedala nekdanja prva nadzornica te družbe Danica Vrtačnik.
Tožilcu Luki Moljku poleg tega Majnik ni mogel niti potrditi niti zavrniti trditev nekdanje sodelavke Nikolaje Kogovšek Gilčvert, da je cenitev zemljišč v Trenti, ki je znašala manj kot 20.000 evrov, opravila po njegovem naročilu in mu jo nato predala. Zatrdil je, da se tega ne spominja, a da je Kogovšek Gilčvert, ki se je s cenitvami nepremičnin ukvarjala zunaj svojih službenih dolžnosti, te občasno naredila za prodajalce, ne pa za Imos, ter da ji te »popoldanske dejavnosti« ni nikoli oporekal.
Kot je še povedal, Imos pred nakupi nepremičnin nikoli ni naročal cenitev, pač pa so sami izdelovali »strukturo cene«, pri čemer pred nakupi največkrat niti niso delali konkretnih načrtov, pač pa preučili različne možnosti in se na koncu odločili na podlagi potencialnih tržni donosov.
Sodišču je Majnik še povedal, da pri konkretnem poslu z zemljišči v Trenti osebno z Janšo ni nikoli komuniciral, ni pa vedel pojasniti, kdo se je dogovarjal z njim in družbo Eurogradnje. Zemljišče in nepremičnine v Trenti je poznal, ker se je tam večkrat vozil s kolesom, ogledal si ga je tudi skupaj z obtoženim Kastelicem. Prepričan je, da so bile na trgu vredne precej več kot ocenjenih 17.000 evrov, sam pa si jih kot direktor podjetja po tej ceni ne bi upal prodati, je zatrdil.
Na vprašanje tožilca, ali so pred nakupom zemljišča glede na vse omejitve znotraj Triglavskega narodnega parka preverjali tudi izvedljivost idejnih projektov, je Majnik odvrnil, da če bi ocenjevali izvedljivosti vsakega projekta, potem Imosa sploh ne bi bilo, saj ne bi naredili nobenega posla.
Stečajna upraviteljica Imosa pa je med drugim povedala, da so za vse nepremičnine, ki so se znašle v stečajni masi, izdelali cenitve po tržni in likvidacijski ceni, večinoma so jih tudi že prodali. Na vprašanje Kasteličevega zagovornika Gorazda Fišerja, ali so te prodajali po ocenjenih vrednostih ali pa vendarle tudi po višji cenah, je dejala, da je to bilo zelo različno.
Se pa Remškarjeva ni spomnila, da bi jo kdorkoli posebej kontaktiral in se zanimal za nakup nepremičnin v Trenti, čeprav so to v nekaterih primerih interesenti poskušali, a jih je napotila na uradne postopke, ki jih je peljala v tej zvezi. Primopredajo je sicer ob stečaju opravila s takratnim direktorjem Jožetom Novakom, glede posameznih poslov pa se je pozneje največkrat slišala z Majnikom, vendar ne tudi glede Trente. Na izrecno vprašanje odvetnika Fišerja je potrdila, da s Kastelicem o teh zadevah ni govorila.
Sojenje se bo z zaslišanjem novih prič nadaljevalo 6. decembra.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji