Izbirajo poti, kjer ni rezilne žice in ograje

Črnomelj, Ljubljana – Prebivalci obmejnih naselij Žuniči, Preloka in Zilje v strahu pričakujejo tople pomladne dni, ko se bo gladina Kolpe znižala in takrat naj bi se po nekaterih predvidevanjih število migrantov še precej povečalo. Pravijo, da bi bilo treba z ograjo zaščititi plitvine in jezove ter mostove, torej območja, kjer je zlahka mogoče prečkati reko.

Po migrantskem valu, ki je v Evropo pljusknil jeseni 2015, je postopoma sledilo zatišje in kazalo je že, da bodo tovrstna poročanja počasi usahnila iz osrednjih novic. A policija pravi, da je glede spremenjenih migrantskih poti ter števila beguncev in migrantov na Balkanu in vzhodu Evrope, ki čakajo na primeren trenutek za nadaljevanje poti proti ciljni državi, pričakovati, da bo pritisk na južno mejo Slovenije vse večji. Dodatna spodbuda, da ilegalni migranti sledijo svojim sanjam, je tudi lepše vreme.



Pojasnilo notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar, zakaj je vlada, ki opravlja le še tekoče posle, pred dnevi pohitela z imenovanjem generalnega direktorja policije Simona Veličkega, se je nanašalo prav na nezakonite migracije. »Policija zaradi pričakovanega poslabšanja migracijske slike potrebuje vodstvo s polnimi pooblastili,« je izpostavila.

Izpostavljena južna meja

Vesna Drole z generalne policijske uprave je pojasnila, da se z nezakonitimi prehodi državne meje srečuje na celotni južni meji z Republiko Hrvaško. »Zdaj sta najbolj obremenjeni Policijski upravi (PU) Koper in Novo mesto. Na območju PU Novo mesto je najbolj obremenjena Bela krajina, na območju PU Koper pa Ilirska Bistrica in bližina mejnih prehodov.« Zaradi povečanega prehoda zelene državne meje v Beli krajini je novomeška policijska uprava okrepila število policistov, ki varujejo državno in schengensko mejo. Do sredine aprila letos so na območju metliške in črnomaljske občine obravnavali že 273 tujcev, ki so prečkali ali preplavali mejno reko Kolpo. V enakem obdobju lani nezakonitih prehodov državne meje ni bilo.



Za tri tujce je bilo prečkanje Kolpe tudi usodno. Pred meseci so en primer obravnavali hrvaški policisti, dva pa pred časom črnomaljski.

Smilijo se jim, a jim je tudi neprijetno

Z različnimi občutki na prišleke, ki se potikajo po tamkajšnjih vaseh, gledajo domačini.

»Država mora nekaj storiti, da prepreči nezakonit vstop v našo vas. Tu žičnate ograje nimamo in migranti to dobro vedo. Zakaj vedo, pa morate vprašati koga drugega,« nam je potarnal Ivan Simčič iz naselja Preloka, ki je pred kratkim imel bližnje srečanje s premočenim migrantom. Ob dveh zjutraj je tako zvonil, kakor da bi bilo konec sveta, in ko mu je sogovornik odprl vrata, je Maročan prosil samo, naj pokliče policijo, njegov vnuk pa mu je prinesel jabolko in pecivo.

»Ubogi revček, bil je tako mlad in ves premočen, še danes mi je žal, da mu nisem skuhala čaja,« je pristavila njegova žena Marica.



Njihov sovaščan, ki noče biti imenovan, je povedal, da je na lastne oči videl, kako je hrvaška policija usmerila skupino migrantov naravnost čez Kolpo. »Ko bi takrat imel pri sebi vsaj fotoaparat,« je dodal. Podobne zgodbe smo slišali tudi od drugih, a se nihče ni hotel izpostavljati.

V bližnji vasi Žuniči migranti sprva niso samo prebredli Kolpe, ampak so se do naše mejne kontrole tudi sprehodili po mostu in se nato predali našim varnostnim organom ter zaprosili za azil. Toda v zadnjih mesecih Kolpo raje prebredejo ali celo preplavajo. V nekaj primerih so tujci na hrvaški strani pod naseljem Prilišće vzeli čolne in se z njimi pripeljali čez obmejno reko.

Pametne telefone uporabljajo za navigacijo

Katica in Dušan Barjakovič iz Žuničev sta prepričana, da migranti od dobrega ne bežijo in gotovo ne bredejo čez reko, ker bi jim bilo to v veselje, ampak preprosto bežijo od vojne vihre. Katica pravi, da migranta še ni srečala, mož Dušan pa je že imel opraviti s povsem premočenim tujcem, ki ga je zaprosil, naj obvesti policijo. Ponoči hodijo mimo njune hiše, saj včasih najdeta prazno cigaretno škatlico. »Upam, da se bo vse umirilo, čeprav je migrantov v BiH menda že zelo veliko,« pravi Katica.

Slabše izkušnje s tremi begunci iz Alžirije ima Zdenka Miketič iz Žuničev. Da bi se ilegalci ogreli, so ji streljaj od hišnega praga zakurili 40 kubičnih metrov drv. »Skoraj vsak dan jih srečujem, ko hodijo mimo moje hiše, a od takrat, ko so mi 4. februarja letos zakurili drva, jih nočem več videti. Prosijo za cigarete in kruh v našem jeziku. Mene pa je strah, da mi spet ne bodo kaj podkurili,« pravi Miketičeva, ki je imela prejšnjo soboto na dvorišču pet nepovabljenih, v ponedeljek pa še tri. Vsi so imeli mobilni telefon in v njih zarisano pot, kje naj prečkajo Kolpo, kar so ji povedali policisti. Tudi sama je videla, kako hodijo in zrejo v prenosne telefone. Zaradi zgorelih drv je obvestila policijo, ministrstvo za notranje zadeve ter vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov in zdaj pričakuje, da ji država povrne denar ali pa prinese drva. »Ne bom odnehala,« je napovedala Belokranjka.

Tehnične ovire kot kažipot

»Migranti v Slovenijo nedovoljeno vstopajo predvsem na tistih mestih, kjer ni postavljenih začasnih tehničnih ovir. Največ nezakonitih prehodov državne meje obravnavamo ponoči in zjutraj. Večina tujcev ima mokra oblačila, so premraženi in celo podhlajeni. Vsem pomoči potrebnim zagotovimo zdravstveno in humanitarno oskrbo,« je povedala Alenka Drenik z novomeške policijske uprave. Pojasnila je še, da policistom pomagajo vodniki službenih psov, specializirane enote za nadzor državne meje in občasno policisti konjeniki iz Ljubljane. Območje pregledujejo tudi s helikopterjem, ponoči pa mejo nadzorujejo z napravami za nočno opazovanje.



Na generalni policijski upravi dodajajo, da so začasne tehnične ovire po izkušnjah sredstvo, s katerim nezakonite migracije učinkovito in uspešno zajezujejo ter jih usmerjajo proti mestom, kjer jih nato lažje odkriti. »Gre za obveznost Republike Slovenije in policije, da zavaruje svoje meje in meje schengenskega prostora ter s tem preprečuje nezakonite prestope in posledično ogrožanje javnega reda in varnosti Slovenije in EU,« je bila jasna Vesna Drole.

Tako kot se je v zadnjih mesecih spremenila migrantska pot, se je spremenila tudi narodnost nezakonitih tujcev. Lani je bilo največ prijetih državljanov Afganistana, Kosova in Albanije, letos pa vodijo Alžirci, Pakistanci in Maročani.

Ali imajo prebežniki pametne mobilne telefone z začrtano potjo ali pa se prepustijo (nemilosti) tihotapcev, je ključno tudi za ceno, ki jo plačajo. Tudi po ugotovitvah policije je cena potovanja odvisna od tega, ali potujejo sami s pomočjo navigacije ali pa so del organizirane kriminalitete. Ker se tako migranti, ki potujejo v lastni režiji, kot kriminalne združbe hitro prilagajajo razmeram na terenu (novice o poostrenem nadzoru, ovirah in podobno jih hitro dosežejo), se mora tudi policija prilagajati novim izzivom in smerem ilegalnih prehodov.

Sicer pa je dežela na sončni strani Alp za nekatere posameznike le po sili razmer ciljna država, večina jih je namenjena v Italijo, Francijo, Nemčijo in skandinavske države. Tudi zato, ker imajo mnogi tam že sorodnike.

Mednarodne kriminalne združbe v navezi z lokalnimi kriminalci

Po izkušnjah policije organizirane kriminalne združbe svoje aktivnosti prilagajajo glede na aktivnosti policistov na terenu. »Če se policijske aktivnosti na nekem območju povečujejo, začnejo iskati druge možne poti za nezakoniti prehod in organizacijo poti prek državne meje,« sklene Droletova.

Pri tovrstni problematiki zaznavajo aktivno vlogo mednarodnih kriminalnih združb, ki občasno sodelujejo še z lokalnimi kriminalci ali združbami, tako da migrantom zagotavljajo »asistenco« po celotni migrantski poti. Ponavadi so precej organizirani, saj, denimo, pri prevozu migrantov običajno sodeluje še tako imenovano spremljevalno vozilo, ki voznika opozarja na morebitno policijsko kontrolo.

V zadnjem obdobju so kot člane kriminalnih združb obravnavali državljane Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Romunije, Pakistana in Afganistana. Ti so, ko jih dobijo, večinoma prosilci za mednarodno zaščito.

Od skupaj melo več kot 2700 nezakonitih migrantov, prijetih lani in letos, so jih v tujino vrnili 1124, od tega 915 hrvaškim varnostnim organom.