Dvojina je spolna napadalca rešila zapora

Slovenci smo ponosni na posebnost v našem jeziku, ki nas po prepričanju mnogih dela drugačne in naš jezik bogati. Čeprav dvojina ni unikum, kot menijo številni, je v evropskem prostoru zagotovo velika redkost. A lahko stvari tudi nepričakovano zaplete.

Nihče najbrž ne bi pomislil, da bi lahko igrala veliko vlogo pri pregonu storilcev enih najbolj zavržnih kaznivih dejanj – spolnega nasilja in posilstva. Ker zakonodajalec ni bil previden in te posebnosti ni upošteval pri pripravi kazenskega zakonika (KZ-1), sta bila moška, ki sta spolno napadla dekle, namesto na zaporno obsojena na pogojno kazen. Sodba pa bo vplivala tudi na vse druge odprte postopke in, kot kaže, tudi na spremembo zakonodaje.

Spolni napad se je zgodil avgusta 2017 v avtokampu Lucija. Fantje na fantovščini so ves dan razgrajali, ogovarjali dekleta, kričali, se obnašali vulgarno, s seboj so imeli tako imenovano napihljivo »ančko«. Srečanje, ki se je spremenilo v nočno moro, pa je doživela ena od deklet, ki je pozno zvečer odšla na stranišče, in naletela na trojico. Fantje so jo povabili na cigareto. A ko so kadili, jo je M. V. od zadaj nenadoma prek rame zgrabil za dojko, z drugo roko pa jo otipaval po intimnih predelih. Zaradi šoka in močnega prijema se mu ni mogla izviti. Čeprav se je upirala in prosila, naj preneha, je otipavanje trajalo pet minut, nato je pristopil še M. E., ki ga je prvi ves čas izzival, da si »ne upa«. Čeprav mu je roko potiskala stran, jo je nekaj minut otipaval še on. Tretji, M. N., je ves čas gledal, pil pijačo in se smejal skupaj z napadalcema. Ko se je osvobodila, je odšla do svoje družbe, kasneje pa spolni napad prijavila varnostnikom.

Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar meni, da je razlaga vrhovnega sodišča sicer pravilna, saj je temeljna metoda razlage vedno jezikovna razlaga, a bo prinesla posledice. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff

Čeprav M. V. in M. E., ki sta ju zagovarjala odvetnika Gorazd Gabrič in Marko Makuc, nista priznala krivde – oba sta povedala, da sta spila veliko alkohola, prvi je dejanje zanikal, drugi pa dejal, da se dekleta ne spominja –, koprsko okrožno sodišče ni dvomilo o izpovedi oškodovanke, na kateri je dogodek pustil trajne posledice, in o pričevanjih ljudi, ki se jim je prepričljivo zaupala neposredno po dogodku. Čeprav je v njuno korist govoril tudi njun prijatelj, ju je sodišče obsodilo na eno leto zapora. KZ-1 za spolni napad predvideva do pet let zapora, v primerih, ko dejanje stori več oseb zaporedoma, pa od tri do 15 let, je opozorilo sodišče, zato v njunem primeru izrek pogojne kazni sploh ni bil mogoč. Je pa ob upoštevanju omilitvenih določil, dejanje sta tudi storila v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti zaradi popitega alkohola, dosojena kazen pod zakonsko predpisano mejo.

Množinska oblika

Ko se je s primerom ukvarjalo višje sodišče, je opozorilo, da je »več oseb zaporedoma« množinska oblika, zato se dveh storilcev ne sme kaznovati v tako imenovani kvalificirani obliki, in kazen je postala pogojna (s preizkusno dobo dveh let). Na pravnomočno sodbo je tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti in med drugim opozorilo na nedoslednosti glede definicije več oseb. Ko gre za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, KZ-1, denimo, predpisuje strožjo kazen, če ima nesreča za posledico smrt ene ali več oseb.

Vrhovni sodniki se strinjajo, da ima besedna zveza več oseb očitno lahko več pomenov. A definicija sostorilstva govori o dveh ali več osebah, ki storijo kaznivo dejanje, kar je jasno zapisano pri predpisovanju kvalificiranih oblik vseh kaznivih dejanj – razen prav pri posilstvu in spolnem nasilju, kjer je (že več desetletij, zaradi česar ni mogoče govoriti o nedoslednosti) govor o več osebah zaporedoma. Čeprav se s tem vzpostavlja razlikovanje med življenjskimi primeri, ki so si v bistvenem podobni, presoja, ali je takšno razlikovanje razumno, ni v pristojnosti sodišča, temveč zakonodajalca, so zapisali.

Razmislek o spremembi kazenskega zakonika

Glede na vse smo se z vprašanjem, ali je na mestu sprememba KZ-1 in kaj to pomeni za pregon – eden od primerov, kjer sta bila na prvi stopnji obsojena zaradi posilstva v »sostorilstvu«, je odmeven primer dveh Maročanov – obrnili na vrhovno državno tožilstvo. Kot smo izvedeli, se bodo o morebitnem predlogu za spremembo KZ-1 še odločili.

Po drugi strani pa že zdaj na ministrstvu za pravosodje menijo, da je glede na sodbo »vsekakor na mestu razmislek o pripravi ustrezne spremembe kazenskega zakonika«. Kot opozarja tudi sodba, definicija izhaja še iz kazenskega zakonika nekdanje države, do katerega se pripravljavci osnovnega KZ-1 iz leta 2008 niso opredelili. Ker tega v sodni praksi do te sodbe na tak način ni obravnavalo niti vrhovno sodišče, se o tem ni spraševalo niti ministrstvo, prejeli pa niso nobenih predlogov ali pripomb pristojnih organov.

Da je smiselno razmisliti o spremembi KZ-1, se strinja odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, specialist za kazensko pravo, saj »razlikovanje med dvema ali tremi sostorilci kriminalnopolitično nikakor ni upravičeno«. Ker bodo v prihodnje primeri, kjer gre za sostorilstvo le dveh oseb, obravnavani zgolj kot temeljna oblika kaznivega dejanja, bo moralo tožilstvo preučiti, ali so še podani pogoji za kvalificirano obliko, je dodal.