Črnigoju in Marcu vendarle ne bo treba plačati denarne kazni

Ljubljana – Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega tožilstva glede kazenskega postopka zoper Dušana Črnigoja in Ožbeja Marca, obsojenih, ker sta družbi Primorje, d.d., pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 1,8 milijona evrov. Čeprav je vrhovno sodišče sklenilo, da sta obsojenca dejanje storila iz koristoljubnosti, zaradi česar je izpolnjen pogoj za izrek tudi stranske denarne kazni v višini 35 oziroma 15 tisočakov, se za Črnigoja in Marca ne bo spremenilo nič. Ker zahteva za varstvo zakonitosti ne sme veljati v škodo obsojencev, jima denarne kazni dejansko ne bo treba plačati, prisojeno zaporno kazen pa bosta odslužila z družbenokoristnim delom.

»Z odločitvijo vrhovnega sodišča smo na vrhovnem tožilstvu zadovoljni,« pravi generalni državni tožilec Drago Šketa. Vrhovno sodišče jim je namreč pritrdilo, da je obdolženec, ki pridobi korist pravni osebi, katere je tudi direktor, storil kaznivo dejanje iz koristoljubja in se mu lahko izreče tudi denarna kazen. Po Šketovih besedah je sodba vrhovnega sodišča pomembna za nadaljnjo ustrezno razlago pojma koristoljubnosti pri izreku stranske denarne kazni, kot jo določa kazenski zakonik, ter koristoljubnosti, povezane z zastopanjem pravnih oseb.



Marca pred dvema letoma je okrajno sodišče v Ajdovščini nekdanjega predsednika uprave Primorja Črnigoja in nekdanjega vodjo kadrovske službe v Primorju Marca obsodilo za kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi posojila. Tožilstvo je dokazalo, da sta od aprila 2010 do junija 2011 Primorju pridobila skoraj 1,8 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. Zavodu za zaposlovanje so namreč poslali več zahtevkov za delno povračilo izplačanih nadomestil plač za 603 delavce, ki so bili napoteni na čakanje. Primorje po mnenju tožilstva takrat ni bilo v položaju, da ne bi moglo zagotavljati dela polovici delavcem, hkrati pa delavcev ni nikoli napotilo na čakanje.
 

Prijazno višje sodišče

Ajdovsko okrajno sodišče jima je določilo 28 mesecev zaporne kazni, Črnigoju je naložilo plačilo stranske denarne kazni 35.000 evrov, Marcu pa 15.000 evrov. Višji sodniki v Kopru so deloma ugodili pritožbam obrambe in jima znižali zaporne kazni na 18 mesecev ter odpravili denarne kazni, saj so iz opisa kaznivega dejanja izpustili koristoljubnost. S tem so obsojencema naredili veliko uslugo, saj je izrek nižje zaporne kazni pomenil tudi, da lahko oba zaporno kazen odslužita alternativno, česar sicer ne bi mogla, če bi bila obsojena na več kot dve leti zapora.

Črnigoj dosojene kazni tako ne bo prestal v zaporu, saj mu je sodišče odobrilo alternativno prestajanje kazni in mu namesto 18 mesecev naložilo 480 ur družbenokoristnega dela.

Vrhovni tožilec Andrej Ferlinc je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi sporne razlage pojma koristoljubnosti ter odločitve koprskega višjega sodišča, češ da ni mogoče izreči stranske denarne kazni obsojencema, če sta premoženjsko korist pridobila tretjemu, torej družbi Primorje, d.d. - v stečaju, zaradi česar naj kaznivo dejanje ne bi bilo storjeno iz koristoljubnosti. Posledično naj ne bi bili izpolnjeni pogoji za izrek stranske denarne kazni.
 

Sodba pomembna za nadaljnjo prakso

A je tako stališče koprskih višjih sodnikov, ko so iz prvostopenjske sodbe umaknili denarne kazni, napačno, saj so bile kršene določbe kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku. Motiv koristoljubnosti je, poudarjajo vrhovni sodniki, nedvomno pridobivanje premoženjske koristi (tudi za drugo osebo), ki se kaže pri premoženjskih in gospodarskih kaznivih dejanjih, storjenih pri opravljanju ali za opravljanje gospodarske dejavnosti. Obsojenca sta storila dejanje iz koristoljubnosti, zato je bil izpolnjen pogoj za izrek stranski denarni kazni (za Črnigoja 35 tisočakov, Marcu pa 15 tisoč evrov).