Boris Čujić je hotel osvojiti dekle, se vpisal v planinsko društvo, dekle je kmalu odšlo, alpinizem je ostal, Čujić pa postal legenda lepe njihove.
![Tam nekje v zlatih časih. FOTO: osebni arhiv](https://www.delo.si/media/images/20210702/975074.width-660.jpg?rev=1)
Galerija
Tam nekje v zlatih časih. FOTO: osebni arhiv
V nadaljevanju preberite:
Boris Čujić je plezalska legenda v državi, kjer s tem športom niso na ti. Štiri desetletja vertikal, od športnih do velikih sten skoraj vseh celin, opremljevalsko-plezalski pečat je Zagrebčan pustil v svojem drugem domu Paklenici, navrtal malone vse, kar je v lepi njihovi mogoče, nekoč veljal za človeka, ki je edini plezal v vseh slovenskih plezališčih. Je prvi jugoslovanski prvak v hitrostnem plezanju, pisec plezalnih vodnikov in direktor. Zjutraj ima pol ure težave, nato pride k sebi in vsaj trikrat na teden je v skali. Lani je 59-letnik spisal knjigo Zlata leta in z njo v rokah v sredo predaval na 15. Festivalu gorniškega filma v Domžalah.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji