Zdravilo za dobro počutje, še posebno med starejšimi

Prodaja električnih koles je začela tudi v Sloveniji naraščati, kolesarjenje pa postaja znova zelo dostopno – in tudi koristno – starejšim. Tudi nakup takšnega kolesa ni nujno zelo drag, pravzaprav ga ni nujno niti kupiti. Mogoče je tudi nadgraditi že obstoječa trekinška ali mestna kolesa, če to niso ravno najcenejši modeli.

Nedavna raziskava, ki so jo opravili na britanski univerzi Reading, je pokazala koristne učinke kolesarjenja pri kolesarjih med 50. in 83. letom, ne glede na to, ali so pedale gnali sami ali pa so si pri tem pomagali z elektriko. Glavna raziskovalka Dr. Louise-Ann Leyland: »Spodbudna ugotovitev teh raziskav je, da se kognitivne funkcije starejših odraslih izboljšajo s kolesarjenjem tako v naravnem kot mestnem okolju, ne glede na to, ali se vozijo z navadnim ali e-kolesom. Opazno je tudi izboljšanje dobrega počutja in duševnega zdravja pri tistih, ki so kolesarili vsaj poldrugo uro na teden, zaporedoma vsaj osem tednov – in to z električnim kolesom.«

Zanimivo je, da se je počutje kolesarjev na električnih kolesih izboljšalo celo hitreje kot tistih na standardnih kolesih. Raziskovalci domnevajo, da gre pri vožnji z e-kolesom še za nekaj več kot le za fizično aktivnost. »Natanko tako je,« pritrjuje kolesar Cveto Vrbovšek, ki je izjemno zadovoljen, odkar je pred tremi meseci svoje staro trekinško kolo nadgradil z električnim pogonom. Podpora, ki mu jo daje elektrika, je 68-letnemu upokojencu vrnila voljo do kolesa, ki je občasno že popuščala, čeprav vrti pedale, odkar pomni. Znova z veseljem odkolesari iz Vodic do Ljubljane in s pomočjo elektrike brez težav premaga Vižmarski klanec.

Seveda pa zato ne ostaja brez blagodejnih učinkov kolesarjenja na srčno-žilni sistem. Tudi vožnja z električnim kolesom poteka namreč s pritiskanjem pedalov, električna pomoč, torej program asistence s petimi stopnjami, pa se močneje angažira, bolj ko kolesar poganja.

Izbira pogona

Celo več, s svojim predelanim trekinškim kolesom se zdaj z užitkom odpravlja na bistveno daljše vožnje kot prej. Če je prej prevozil 20 kilometrov, se zdaj odpelje na 40-kilometrski izlet; baterija mu zadošča, če stalno uporablja pomoč elektrike, to je namreč mogoče tudi izklopiti, za kakšnih 55 kilometrov. V povprečju prepelje zdaj vsak mesec za 50 odstotkov več kilometrov kot pred predelavo in se počuti izjemno poživljenega. Žal mu je, pravi, da se tega ni lotil že pred letom ali dvema, ko je prvič začutil rahlo pešanje energije, predvsem pa volje.

Eden tistih, za zdaj še maloštevilnih mojstrov pri nas, ki iz starih koles napravijo nova, je Darko Lombardo, velik privrženec trajnostne mobilnosti. S svojim podjetjem Cognitas je specializiran prav za električno nadgradnjo koles in zna staro kolo povezati z električnim motorjem, baterijo in elektroniko. Bistveni pogoj za takšen poseg je seveda, da je rabljeno kolo še v dovolj dobrem stanju, predvsem pa, da ni najcenejše. Seveda je mogoče ustrezno novo kolo, primerno za vgradnjo, kupiti tudi pri njem. Sam je tudi nacionalni distributer električnih motorjev Keyde, ki jih vgrajuje v pesto zadnjega kolesa.

Običajno je takšna vgradnja najbolj primerna za trekinška kolesa, sicer pa je med električnimi kolesi mogoče glede na način vgradnje motorja izbirati še med takšnimi, ki imajo motor na prednjem kolesu, ta način vgradnje je najbolj primeren za mestna kolesa, in takšne s sredinskim pogonom. Ti po prodaji sledijo tistim s pogonom na zadnje kolo, ni pa jih mogoče predelati iz starih koles, saj mora biti okvir kolesa že primerno izdelan za vgradnjo elektromotorja. Prednost koles s sredinskim pogonom je, da je teža motorja na osi težiščne sile, zato so zelo dobro uravnotežena.

Kot takšna so kolesa s sredinskim pogonom zelo primerna za gorsko kolesarjenje. Tudi med ljubitelji gorskega kolesarstva je električna pomoč že izjemno razširjena; celo tako, da je mednarodna kolesarska zveza (UCI) že uvrstila tekmovanja z električnimi kolesi na svoj koledar tekem. Letošnje svetovno prvenstvo za moške in ženske bo konec avgusta v Kanadi.
Ima pa sredinski pogon dve pomanjkljivosti: ceno – kolesa morajo biti, kot rečeno, nova, in težo – elektromotorji tehtajo celo do štiri kilograme. To je toliko, kolikor tehta celotna dodatna tehnika za nadgradnjo trekinškega kolesa, torej motor, baterija in prikazovalnik.

Električna kolesa se razlikujejo tudi glede na način polnjenja baterij. Te so zdaj že zelo zmogljive in omogočajo tudi do tisoč polnitev, preden izgubijo kakšno desetino moči. Pri sistemu freewheeling se baterija med uporabo ne polni, če pa nosijo oznako direct drive, to pomeni, da deluje motor tudi kot generator, a takšni so večji in težji in povzročajo dodaten upor pri vožnji.