V nadaljevanju preberite:

Ko je poskušal ruski dvor v 16. stoletju vzpostaviti zvezo s Kitajsko, da bi svojim trgovcem odprl pot v to velikansko cesarstvo z druge strani Sibirije, je bilo za obe strani največja ovira sporazumevanje. Niso imeli skupnega jezika, intuitivno pa se nikakor niso mogli razumeti, tako da so drug za drugim propadali poskusi vzpostavljanja stalnih povezav, vse dokler se niso Rusi domislili, da je treba v Peking poslati izobražene posameznike, ki so se lahko ob pomoči jezuitskih misijonarjev na kitajskem dvoru s cesarskimi podaniki pogovarjali v latinskem jeziku.