Z erotiko in veroukom do bogastva

Šestinšestdesetletni Ivo Sanader, padli hrvaški premier in nekdaj najmočnejši človek v naši južni sosedi, ima že leta obilo prav(n)ih težav. Zaradi raznih obsodb o bogatenju na račun države je za rešetkami preživel skoraj pet let, dokler ni ene od sodb leta 2015 razveljavilo ustavno sodišče. Od lanskega aprila je spet za rešetkami in decembra so ga za zdaj še nepravnomočno obsodili na dodatnih šest let zapora. Pred kratkim se je moral na županijskem sodišču v Zagrebu zagovarjati, od kod mu veliko premoženje. Tam je pojasnil, da je nekoč, v času, ko je pred razpadom Jugoslavije živel v Avstriji, mastno služil s prodajo erotičnih fotografij in poučevanjem verouka.

Ker Sanader prihaja iz zelo verne dalmatinske družine iz Splita – brat je duhovnik, sestra redovnica –, je gotovo, da ima dovolj znanja, da bi lahko poučeval verouk. Vseeno pa so bili na sodišču presenečeni, ko je med naštevanjem svojih poslov v Avstriji, kjer je bival še globoko v onem režimu, navrgel, da je s poučevanjem verouka zaslužil znesek, ki bi danes ustrezal več deset tisoč evrom.

Avstrijska leta

Čeprav nekateri na tej in oni strani Kolpe pravijo, da je bila Jugoslavija na drugi strani železne zavese in se je iz nje težko prišlo na Zahod – takšne ideje ima tudi bivša hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki je že takrat v srednjo šolo nekaj časa hodila v Združenih državah Amerike –, je vsakomur z malo zgodovinskega spomina jasno, da meje Jugoslavije nikakor niso bile neprehodne. Vsaj v zadnjih dveh desetletjih obstoja balkanske socialistične federacije so postajale vedno lažje prehodne, kar je izkoristil tudi Ivo Sanader.

Kot najstarejši od petih otrok družine Sanader v delavski četrti Splita Veli varoš je končal nadškofijsko gimnazijo in se vpisal na bogoslovje. Vendar je kmalu spoznal, da posvečeno življenje ni zanj, poročil se je z Mirjano Šarić in mlada zakonca sta se odpravila v Avstrijo. Tam je leta 1982 v Innsbrucku diplomiral iz primerjalne književnosti in romanistike. Po vrnitvi v domovino se je zaposlil v medijih. Vendar le za nekaj let. Proti koncu 80. let je po uradni različici dobil odpoved in z družino se je vrnil v Avstrijo.



Na sodišču je prejšnji mesec povedal, da se je v Avstriji ukvarjal z marsičim. Tako je na primer predaval verouk v šoli, s čimer je menda zaslužil kar 65.000 evrov – oziroma 45.000 evrov, saj se ni mogel natančno spomniti –, sodeloval je z raznimi marketinškimi in tiskovnimi agencijami, največ pa je zaslužil v gradbeništvu. Bil naj bi med ustanovitelji podjetja KCBS s 30-odstotnim deležem. To podjetje da je v Avstriji izpeljalo dva stanovanjska projekta in pripravljalo tretjega v Turčiji, vendar se je Sanader na poziv takratnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana na začetku 90. let vrnil v domovino. Svoj delež v KCBS je prej prodal za milijon evrov.

Odlično je z direktorsko plačo in deležem od dobička, saj je bil petinski lastnik, menda zaslužil v uvozno-izvoznem podjetju Wapag, skupaj skoraj pol milijona evrov. Izjemno zanimivo pa je bilo njegovo sodelovanje z agencijo Meyer Press, ki mu je prineslo 600.000 evrov. Čeprav je bilo to najbrž vsaj v rahlem nasprotju z njegovo veroučno dejavnostjo, je za Meyerja prodajal erotične fotografije.



Skupaj naj bi Sanader in žena v svojih avstrijskih letih s to pisano paleto dejavnosti zaslužila približno 2,7 milijona evrov, od česar sta 2,3 do 2,4 milijona prihranila. Najbolj zanimivi oziroma vsaj sočni so gotovo zaslužki z veroukom in golimi slikami. Ker je cerkvene posle, kot dobro vemo tudi v Sloveniji, nemogoče preiskati, so se novinarji Nedjeljnega Jutarnjega, nedeljske izdaje največjega hrvaškega dnevnika Jutarnjega lista, odpravili po sledi Sanaderjevega sodelovanja z Meyer Pressom.

Golota za socializem

Hans Meyer je bil bogat dunajski poslovnež judovskega rodu. Bil je eden vodilnih na področju kupovanja in distribucije erotičnih fotografij za časopise, predvsem za od 70. let 20. stoletja naprej zelo priljubljene barvne revije. S Sanaderjem sta se spoznala na neki zabavi na začetku 80. let in začela sodelovati, saj je Meyer hotel svoj posel razširiti na takrat še socialistične Jugoslavijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Madžarsko in Romunijo.

V tistem času je bil ena vodilnih tiskovnih hiš v Jugoslaviji zagrebški NIŠPRO Vjesnik in njegova Vjesnikova press agencija (VPA). Vjesnik je ob istoimenskem časopisu izdajal številne visokonakladne revije. Med njimi je bila paradni konj revija Start, nekakšna jugoslovanska različica Playboya. Poleg besedil najboljših takratnih novinarjev je prinašala tudi erotične, ne pornografske, slike lepih deklet. V 70. in 80. letih so to revijo v Jugoslaviji brali in gledali tako rekoč vsi (moški), na čelu z dosmrtnim predsednikom Josipom Brozom Titom, ki je dal nekoč zanjo celo intervju.

V Startu so v vsaki tretji številki objavili fotografije domačega dekleta, se pravi Jugoslovanke, kar v takratni še precej sramežljivi družbi ni bil mačji kašelj. Druge fotografije so nabavljali pri agencijah, med njimi pri Meyer Pressu, ki ga je v Jugoslaviji zastopal Sanader. Menda je bil lastnik Hans najprej skeptičen, kako bo njegov novi sodelavec prodajal gole slike v socializmu, in mu je na začetku namenil cel zaslužek. Vendar je prodaja v vedno bolj sproščenem sistemu hitro stekla, Vjesnik je neporabljene fotografije prodajal naprej drugim tiskovnim podjetjem in s Sanaderjem sta si začela dobiček od prodaje po Jugoslaviji deliti pol-pol.



Še ena zelo prodajana Vjesnikova revija z žgečkljivimi fotografijami je bila Erotika, ki je imela ob koncu 80. let skoraj 400.000 prodane naklade. Tiskali so jo tudi v madžarščini za madžarski trg, kjer so je prodali 100.000. Vjesnik je za vsak izvod dobil od tamkajšnjega distributerja en dolar, saj si podjetneži iz prijateljskih socialističnih držav vseeno niso tako zaupali, da ne bi hoteli plačila v trdni valuti.

Čeprav je Sanaderju – vsi, s katerimi je sodeloval, se ga spominjajo kot uglajenega mladega človeka, vedno oblečenega po zadnji modi – erotični posel v 80. letih, ko je bil zastopnik Meyer Pressa, v Jugoslaviji cvetel, je veliko vprašanje, ali je z njim res lahko zaslužil stotisoče današnjih evrov. Kakor se spominja nekdanji odgovorni urednik Erotike Milivoj Pašiček, so za posamezno pogodbo o dobavi Meyer Pressu plačevali med 12.000 in 17.000 mark.

Ali je torej Sanader s svojimi avstrijskimi posli zaslužil dovolj za svoj razkošni življenjski slog in veliko premoženje, ki so ga njemu (in družini) zamrznili? Dokler izvora premoženja ne bo dokazal, ostaja to vprašanje odprto. Za Slovenijo, kjer radi vihamo nos nad Hrvati, pa je zanimiv nauk te zgodbe; tam mora celo pred dobrim desetletjem najmočnejši politik iz zapora osvetljevati svoje denarne vire, pri nas pa so nekateri, ki ne vedo povedati, od kod jim premoženje, ne samo prosti in na visokih političnih položajih, ampak jim ni treba nikomur ničesar pojasnjevati.