Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Nedelo

Vsi moji prijatelji so mrtvi, jaz pa sem ostal. Ne razumem, zakaj

Frontman Majk o boju s praznino in odvisnostjo, o ljubezni do glasbe ter o njegovih svarilih, ki jih Ivica Račan ni upošteval.
»Mnogi so mi očitali, da je moja lirika narkolirika. Ne! Moja lirika je lirika, polna ljubezni,« pravi frontman Majk. FOTO: Črt Piksi/Delo
»Mnogi so mi očitali, da je moja lirika narkolirika. Ne! Moja lirika je lirika, polna ljubezni,« pravi frontman Majk. FOTO: Črt Piksi/Delo
17. 12. 2022 | 09:00
17. 12. 2022 | 09:37
16:46

V nadaljevanju preberite:

»Brezveze, da igramo blues. V bendu smo sami belci. No, jaz sem Arabec, ampak to zdaj ni pomembno,« je Goran Bare napovedal bluesovsko žalostinko Ništa lažno in nato zapel: Ja sam čovjek/moje ime nije važno … V šalu, ki si ga je ogrnil okoli glave, je res malce spominjal na kakšnega statista iz filma o Lawrenceu Arabskem. Kdo ve, morda je to storil v čast maroškim nogometašem, ki so le nekaj ur pred začetkom koncerta v Orto baru premagali Portugalce ter se kot prva afriška in arabska reprezentanca uvrstili v polfinale svetovnega prvenstva.

Goran Bare in brcanje žoge? Ne, ni oksimoron. Pevec in frontman rock skupine Majke je nekoč treniral nogomet. To je bila verjetno zadnja stvar, ki ga je povezovala z rodnimi Vinkovci. Nato se je zgodila glasba. »Tako močno me je povlekla, da sem zavrgel nogomet. Med vrstniki nisem imel sogovornikov. Ko sem na trening prinesel ploščo Franka Zappe, so samo buljili. Predstavljal sem si, da so vsaj slišali zanj,« je leta 2018 povedal v intervjuju za Sobotno prilogo.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine