Vojno plastiki napovedali tudi večji trgovci

Še pred nekaj leti je bilo običajno, da je človek k nakupljenim živilom pritaknil še lepo plastično vrečko, zdaj pa, kakor ugotavljajo trgovci, le še redki pridejo brez lastne vrečke. V luči okoljske odgovornosti jim tudi večji trgovci ponujajo nove možnosti, da se pri nakupovanju izognejo (dodatni) plastiki oz. embalaži. V Sparu in Mercatorju so na voljo kompleti pralnih vrečk za nakupovanje sadja in zelenjave, v Sparu lahko kupci na vseh postrežnih oddelkih za shranjevanje živil uporabijo s seboj prineseno stekleno ali plastično embalažo, medtem ko nameravajo v Lidlu do konca leta iz ponudbe umakniti plastične izdelke za enkratno uporabo.

Z letošnjim letom zaradi spremembe uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo na prodajnih mestih blaga ni več mogoče dobiti brezplačnih lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Na to so ljudi začeli opozarjati in motivirati k samoiniciativnosti že prej, med drugim s kampanjo Imam svojo vrečko!, ki jo je pripravilo ministrstvo za okolje v sodelovanju s trgovskimi družbami, nevladnimi organizacijami in društvi, dvema zbornicama in drugimi.

Prvi so se odzvali v Lidlu, saj so že junija lani z blagajn umaknili plačljive plastične vrečke (brezplačnih pravzaprav nikdar niso ponujali), medtem ko so v Hoferju februarja lani prvi v Sloveniji v svojo redno ponudbo uvrstili trajnostno bombažno vrečko »Manj je v(r)eč« iz faitrade (pravičnotrgovinske) proizvodnje. »S projektom spodbujamo kupce k spreminjanju navad s pozitivnim učinkom na varovanje okolja, hkrati pa pet centov od vsake prodane vrečke namenimo Ekologom brez meja in projektu Očistimo vode,« so pojasnili v Hoferju in navedli, da to vrečko uporablja že več kot sto tisoč kupcev. Takšne vrečke so od sredine decembra na voljo tudi v Lidlu, kupci pa ob tem lahko zbirajo samo še med nakupovalno torbo iz recikliranih materialov in različno velikimi papirnatimi vrečkami, podobno je zdaj tudi v Tušu, potem ko so lani jeseni iz prodaje popolnoma umaknili klasične plastične nakupovalne vrečke.



A kljub evropski direktivi za zmanjševanje uporabe plastičnih vrečk in predlogu evropske komisije za prepoved plastičnih izdelkov za enkratno uporabo je vsako minuto v uporabi milijon plastičnih vrečk, opozarjajo Ekologi brez meja, obžalujoč, da večina držav EU ni bolj ambiciozno pograbila omenjenih pobud, saj, na primer, na Danskem in Finskem, kjer so na tem področju najbolj strogi, vsak državljan v povprečju na leto uporabi le še štiri plastične vrečke, medtem ko jih odrasli Slovenec od 130 do 150. Cilj direktive je, da se do konca letošnjega leta to število zmanjša pod 90, do konca leta 2025 pa pod 40 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo.

Plastične vrečke, skratka, ostajajo, pa tudi najtanjše zelo lahke plastične nosilne vrečke za živila, ki niso predpakirana, torej za sadje, zelenjavo, sveže mesne izdelke ... Te so za okolje zelo obremenilne, saj jih zaradi slabega materiala zelo redko ponovno uporabimo in hitreje pristanejo med odpadki. Zaradi njihove majhne mase se nekontrolirano pojavljajo v okolju, kjer se nato razkrajajo in onesnažujejo naravne vire več desetletij. Zlasti okoljevarstvene organizacije že dlje pozivajo k popolni prepovedi tovrstne plastike, torej takšne za enkratno uporabo, tudi vrečk na oddelku sadja in zelenjave.

Ljudje, ki sledijo konceptu zero waste (način življenja z vedno manj odpadki), že nekaj časa nakupujejo z lastno embalažo tam, kjer lahko: to že vseskozi omogočajo tržnice, počasi pa tudi pri nas vznikajo ZW-trgovine z izdelki brez ovojnine in druge embalaže, kjer si kupec lahko naloži, natoči, nabere ... živila ali izdelke za nego telesa oz. čiščenje v lastno embalažo, pri večjih trgovcih pa so si doslej – z izjemo Leclerca, ki je že lani omogočil nakup približno 50 bio živil, testenin in riža v lastno embalažo – lahko večinoma (brez večjih ugovorov trgovinskega osebja) privoščili zgolj nakupovanje sadja in zelenjave v lastne vrečke.



Na to so se letos, pohvalno, prvi odzvali v Sparu, kjer od novega leta ponujajo trajne mrežaste vrečke za nakupovanje sadja in zelenjave, ki so pralne in tako primerne za večkratno uporabo. Na voljo so v vseh njihovih poslovalnicah, medtem ko jih Mercator za zdaj ponuja zgolj v večjih, a jih bodo postopoma uvedli tudi v manjših. »Sicer pa lahko pri nas kupec izbere eno samo plastično vrečko in jo napolni z različnimi artikli ter opremi z več nalepkami s ceno,« so poudarili in povedali, da je ta navada na njihovih oddelkih z urejenim sistemom rinfuze (naberi sam) – to že samo po sebi pomeni manj predpakiranih izdelkov – pri kupcih že kar uveljavljena.

So pa spremembe na oddelku sadja in zelenjave prvi v Sloveniji začeli uvajati v Tušu, saj so prvi ponudili možnost uporabe razgradljivih papirnatih vrečk, a so trenutno na voljo v sedmih supermarketih po Sloveniji, v prihodnje pa jih nameravajo vpeljati tudi v vse ostale poslovalnice.
 

S svojo posodo po meso

Velika večina izdelkov na trgovskih policah je seveda predpakirana, vendar, poudarjajo v Mercatorju, »urejanje področja plastike ni zgolj naloga trgovca. Vsi trgovci po svetu iščemo rešitve, ki bi zadovoljevale nujnost omejevanja plastike in (nepotrebne) embalaže, vendar imajo so ključno vlogo pri tem proizvajalci. Ti sicer poskušajo nadomestiti plastiko, je pa pri teh zamenjavah treba upoštevati tudi samo pridelavo neplastične embalaže,« opozarjajo, »saj je, na primer, proizvodnja bombaža okoljsko zelo obremenilna zaradi uporabe kemičnih sredstev, velike porabe vode in energije pri izdelavi embalaže, tako da je bombažna vrečka okoljsko celo bolj obremenila kot vrečka iz (reciklirane) plastike.« Na blagajnah tik-tak imajo tako po novem vrečke iz 100-odstotno recikliranega materiala, iz tega so izdelane tudi njihove (in Sparove) vrečke za sadje in zelenjavo, je bil pa spet Tuš prvi, ki je iz hitrih blagajn umaknil plastične nakupovalne vrečke in zdaj ponuja papirnate vrečke s FSC certifikatom.

Se pa ogromno plastične embalaže porabi na oddelkih delikatese, mesa in rib – včasih tudi po tri vrečke za en sam artikel, da se prepreči uhajanje tekočin ali vonja. »Pri teh izdelkih ni ustrezne embalaže, ki bi nadomestila plastiko. Pripravljamo sicer novosti, vendar je pomembno, da so te rešitve skladne z zakonodajo, ki ureja varnost hrane,« so razkrili v Mercatorju, medtem ko so v Sparu v želji po zmanjšanju plastičnih odpadkov za enkratno uporabo že naredili korak dlje.

Kupci namreč lahko od letos na vseh postrežnih oddelkih trgovin Spar in Interspar za shranjevanje živil uporabijo stekleno ali plastično embalažo, ki jo prinesejo s seboj. Mora pa biti nepoškodovana, čista in označena znakom, ki potrjuje, da je izdelana iz materiala, namenjenega za stik z živili (simbol kozarca in vilice), »saj v primeru neprimerne embalaže ne prevzemamo odgovornosti. V eni embalaži pa je lahko vedno le izdelek ene vrste,« so povedali v Sparu.

Podrobneje so postopek pojasnili v Tušu, saj lahko na tak način na oddelkih delikatese in mesnice nakupujejo tudi kupci v Tuš hipermarketu Planet Celje izdelke. »Ozaveščenemu kupcu omogočamo, da s seboj prinese čisto posodo za shranjevanje živil, v katero mu skladno z našimi visokimi higienskimi standardi zapakiramo izbrano živilo. Najprej kupec položi odprto embalažo na pladenj prodajalke, ki embalažo stehta in odšteje taro, v embalažo na pladnju položi izbran izdelek in pladenj z napolnjeno embalažo položi nazaj pred kupca, ki sam vzame embalažo, jo sam tudi pokrije in nanjo nalepi etiketo s ceno.«

Kako novosti sprejemajo kupci, je za zdaj težko reči, ker so jih šele dobro uvedli, a kakor navajajo v Sparu, ljudje spremembe in trajnostne alternative plastični embalaži – bio razgradljive nakupovalne vrečke iz koruznega škroba ali tiste za večkratno uporabo, če že ne pridejo s svojimi ali s košarami – povečini sprejemajo brez težav in jih tudi z veseljem uporabljajo.



Prepričani so, da lahko trgovci z ekološko naravnanostjo in umeščanjem do okolja prijaznejše embalaže v ponudbo pomembno prispevajo k varovanju okolja in spremembi navad potrošnikov, s čimer se strinjajo tudi v Lidlu: »Veliko je odvisno od potrošnikov, saj se spremembe vselej začnejo pri nas samih. Tudi zato bo treba še veliko postoriti pri ozaveščanju javnosti, pri čemer je ključnega pomena oblikovanje novih navad.« Trenutno je po trgovinah opaziti tako ljudi, ki se vedejo okoljsko zelo odgovorno – z lastnimi vreč(k)ami in embalažo –, kot kupce, ki malodane za vsak sadež vzamejo novo plastično vrečko. Precej pove tudi izjava ene izmed prodajalk v Mercatorju: da kupci prej izberejo pridelek, zavit v plastično folijo, kot tistega brez nje. Očitno smo glede higiene bolj pomirjeni, če je hrana v zaščitni ovojnini, čeprav se večina potencialno nevarnih bakterij pozneje uniči s kuhanjem.
 

Konec izdelkom za enkratno uporabo

Še precej več embalaže si kupec nabere z nakupovanjem v diskontih, kjer je predpakirana tudi večina hrane, ki je drugače pogosto na voljo kot rinfuza ali v delikatesi (siri, salame ipd.), kar pa ne pomeni, da si ne prizadevajo za okoljsko sprejemljivejše rešitve. Kakor so povedali v Lidlu, iščejo alternativne zamenjave za tanke plastične vrečke za nakup nepakiranega sadja in zelenjave ter oreščkov, opažajo pa, da za omenjena živila »vse več kupcev prinese lastne, doma izdelane vrečke za večkratno uporabo«. Poudarili pa so, da je njihova prva odgovornost ponuditi varna in neoporečna živila, torej preprečiti možnost kontaminacije z mikroorganizmi, zato težijo k iskanju alternativ, ki bodo to zagotavljale, hkrati pa bodo do okolja prijaznejše.

Že nekaj časa tako iščejo nadomestilo za plastične rokavice za enkratno uporabo ob nakupu pekovskih izdelkov, vendar kakor navajajo, kupci niso navdušeni nad lopatkami, »ker je s plastično rokavico lažje seči po želenem izdelku«. Sicer pa, so navedli, so se v Skupini Lidl zavezali, da bodo pri svojem poslovanju do leta 2025 za dvajset odstotkov zmanjšali uporabo plastičnih materialov in do takrat naj bi bila tudi vsa plastična embalaža izdelkov Lidlovih blagovnih znamk izdelana tako, da jo bo mogoče stoodstotno reciklirati ali znova uporabiti. »Konkretno bomo do konca 2019 v trgovinah prenehali prodajati plastične izdelke za enkratno uporabo, kot so slamice, plastične posodice in kozarci, krožniki, jedilni pribor ter vatirane palčke s plastičnim delom. Nadomestili jih bodo izdelki iz alternativnih materialov oziroma materialov, ki jih je mogoče reciklirati. Naslednji korak bo ukinitev in prilagoditev jedilnega pribora in slamic pri izdelkih, kot so napitki, pripravljene jedi, solate in podobno.«

V trgovinah je ogromno predpakirane hrane, zato se je embalaži le težko izogniti. Alternative so nakupovanje na tržnici, pri kmetih in priprava sveže, ne že pripravljene hrane. Fotodokumentacija Dela

(Za zdaj) malo manj konkretni, a vseeno nič manj aktivni so v Hoferju, kjer so v okviru njihove trajnostne iniciative Danes za jutri med drugimi ukrepi k sodelovanju povabili svoje dobavitelje s ciljem optimizacije in zmanjševanja količine embalaže na ravni celotne skupine ALDI Süd. »To je zelo kompleksen in zahteven postopek, saj morajo biti naša živila in izdelki zaščiteni pred vplivi iz okolja, obenem pa ustrezati vsem predpisom glede vsebine izdelka, embalaže in deklaracije.« Kakor poudarjajo, že od nekdaj aktivno ozaveščajo o problematiki porabe plastičnih vrečk: zaradi varnosti ravnanja z živili so pri njih sicer še vedno na voljo lahke plastične vrečke, namenjene za sadje in zelenjavo, vendar že preizkušajo alternative, ki bi jih lahko nadomestile.

Tudi pri pekovskih izdelkih so za večje kose na voljo plastične higienske rokavice, medtem ko si kupci manjše lahko vzamejo s prijemalkami in se tako izognejo plastiki za enkratno uporabo. Sicer pa, kot dodajajo, pri strankah opažajo vedno večjo odgovornost do okolja in ljudi. »S seboj namreč vse pogosteje prinesejo svoje vrečke ali košare za večkratno uporabo, uporabljajo pa tudi prazno kartonsko embalažo z naših pakirnih polic, ki jo sicer predamo naprej v reciklažo.«

Tudi Ura za Zemljo proti plastikiPrihodnjo soboto, 30. marca, bodo milijoni ljudi po vsem svetu med 20.30 in 21.30 ugasnili luči v domovih in mestih ter tako pokazali svojo zavezanost zdravemu planetu. Letošnjo Uro za Zemljo bo Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) pospremila s sloganom »Odreši se plastike, izberi naravo!« Petra Boić Petrač, vodja iniciative v WWF Adria, pojasnjuje: »Plastična kriza, ki smo si jo sami ustvarili, je velika grožnja obstanku naših morij in planeta, zato si moramo skupaj izboriti prihodnost brez plastike.«

Več vračljive embalaže in bioplastika?

A vse navedeno je žal samo kaplja v morje: ko smo že pri tem – vsaka kvadratna milja oceana vsebuje 46 tisoč enot plavajoče plastike, ki lahko razpada tudi več kot 400 let, človeštvo pa zgolj v eni uri zavrže 45 milijonov vrečk, 13 milijonov pločevink in še milijon več plastenk. Kakor so še navedli v Frekvenci X, oddaji Vala 202, v Evropi vsako leto ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, za recikliranje pa se jih zbere manj kot 30 odstotkov. Vendar naj bi bila v skladu s strateškimi cilji vsa plastična embalaža do leta 2030 zasnovana tako, da jo bo mogoče v celoti reciklirati ali spet uporabiti.

Ena ključnih rešitev je po mnenju dr. Andreja Kržana s Kemijskega inštituta bioplastika, torej biorazgradljivi polimeri, ki razpadajo le nekaj mesecev ali manj, vendar »se enkratni uporabi ne bomo mogli popolnoma odpovedati v prav kratkem času, se bodo pa izboljšale metode, da te materiale bolje predelamo in zato tudi bolje uporabimo,« je pred kratkim razmišljal na Valu 202, proizvajalcem pijač pa napovedal vračanje v preteklost: »Trendi bodo šli v smeri več vračljive embalaže,« medtem ko na ravni družbe pričakuje, da bo nepotrebna uporaba plastike postala nekaj, kar ne bo več družbeno sprejemljivo. Šele takrat se bodo verjetno bolj korenito spremenile nakupovalne navade ljudi, pa tudi pravilno – ločeno – odlaganje odpadkov, kar je še vedno velik problem.