V nadaljevanju preberite:

Slovenska družba je precej monokulturna, največ ljudi s tujimi koreninami izvira iz nekdanje Jugoslavije. Veliko manj je tistih, ki imajo korenine vsaj deloma na Bližnjem vzhodu. Med njimi je Kranjčan Sami Al-Daghistani, čigar oče je iz Iraka. Po študiju na ljubljanski filozofski fakulteti je Al-Daghistani akademsko-znanstveno preučevanje islamske kulture, ker to v Sloveniji ni mogoče, nadaljeval v tujini. Pot ga je vodila v muslimanske pa tudi v evropske države in ZDA. Zdaj živi med Oslom in New Yorkom, je podoktorski raziskovalec in predavatelj na Norveški šoli za teološke, religijske in družbene študije v Oslu, izredni član fakultete na Inštitutu Brooklyn za družbene raziskave v New Yorku in raziskovalec na Inštitutu za Bližnji vzhod ene najbolj prestižnih ameriških univerz, Columbie v New Yorku. Z Al-Daghistanijem smo se pogovarjali predvsem o njem in o preteklih ter aktualnih razmerjih med islamskim svetom in Zahodom.

Kot povesta že vaše ime in priimek, je vaša družina zelo pisana. Kako pisana je dejansko?

Moja mama je slovensko-srbskega rodu. Odraščala je v Srbiji, a se je v otroštvu preselila v Slovenijo. Njena mama, ki se je sicer rodila v Celju, je odraščala in živela v Franciji. Moj oče prihaja iz Iraka, natančneje iz Mosula, a je večino mladosti preživel med Sulejmanijo in Bagdadom. S 17 leti je prišel v takratno Jugoslavijo in se nastanil v Sloveniji. Po očetovi strani je naša družina pretežno sunitska, a medetnične in medverske poroke s šiiti in Kurdi so bile pred vojno leta 2003 povsem normalne, kar se odraža tudi pri nas. Danes je naša širša družina v Sloveniji, Srbiji, Nemčiji, na Norveškem, v ZDA in še kje.