![Kakor je povedala v intervjuju za Nedelo, jo je »v življenju precej zaznamovalo to, da oče z menoj v otroštvu ni govoril nemško. Ko so se moji starši spoznali, so za linguo franco izbrali francoščino, kajti mama ni znala nemško, oče pa ne špansko. Pozneje se je on naučil špansko, saj smo živeli v Španiji, ko pa sem imela 17 let, smo se vsi preselili v Stuttgart, kjer sem se šele dobro naučila nemščine. Takrat sem si rekla, da ne bom svojim otrokom nikoli naredila česa takega: jih pahnila v neznano okolje, ne da bi obvladali jezik.« FOTO: Osebni arhiv](https://www.delo.si/media/images/20240510/1699495.width-660.jpg?rev=17)
Neomejen dostop | že od 9,99€
V sklopu Kulturnih dialogov Španija – Slovenija je na povabilo španskega veleposlaništva pred tedni v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopila pisateljica Teresa Cardona. O različnih poudarkih v književnosti – od okolja in časa do stereotipov in klišejev, ki določajo književno pisavo – je debatirala s slovenskim kolegom Goranom Vojnovićem, medtem pa narahlo odpirala vrata v svoj literarni svet, po katerem se za zdaj v slovenščini resda še ni mogoče prebijati. A bi bila zanimiva tudi za tukajšnje bralstvo, kajti njena strast so z zgodovino začinjeni kriminalni romani, njen ustvarjalni zamah pa širok: napol Španka in napol Nemka piše v francoščini in španščini.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji