V Sloveniji je okoli 80 kategoriziranih avtokampov, v katere je lani prišlo dobrega pol milijona gostov. Vsi slovenski kampi so odlično obiskani, pravi Snežana Škerbinc iz turistično-gostinske zbornice, največji delež gostov pa seveda počitnikuje v največjih – recimo v Termah Čatež, v Ankaranu, na Ježici. Za te kampe je značilno, da so odprti vse leto, od 1. januarja do 31. decembra, manjši zvečine pospravijo svoje parcele okoli 15. oktobra. Kakšna je jesen pod milim nebom, smo preverili v nekaterih od njih.
Čeprav številni Slovenci poleti dobro napolnijo kampe v sosednji Hrvaški, so na prvem mestu tudi med dopustniki v domačih, v katerih je tretjina gostov domačih. Na drugem mestu so Nemci (18 odstotkov), za njimi Nizozemci (15 odstotkov), Avstrijci, Italijani, Čehi, Francozi, Britanci, Švicarji, Španci in drugi.
Lani se je v slovenskih kampih izjemno povečalo število prenočitev, saj jih je bilo za 21 odstotkov več kot leto prej.
Nizozemci stalnica, Španci presenetili
Kamp resort Ljubljana na Ježici, ki so ga Ljubljančani in drugi obiskovalci več desetletij poznali kot Avtokamp Ježica, lahko sprejme približno 1200 gostov – v bivalnih prikolicah, avtodomih, šotorih in v lastnih enotah. Po Evropi ni veliko kampov, ki ležijo tako blizu središča glavnega mesta in hkrati na njegovem zelenem obrobju. Tudi zato je za goste, ki prihajajo vanj, prehodno postajališče na poti proti Jadranskemu morju ali nazaj z juga proti domu. »Za 99 odstotkov naših gostov lahko rečem, da so prehodni obiskovalci, ki pri nas prenočijo, si oddahnejo in potujejo naprej, morda ostanejo dan, dva ali tri. To za nas pomeni veliko administracije, saj v glavni sezoni v recepciji na dan prijavimo in odjavimo okoli 400 gostov, takrat se običajno vsem mudi, nekateri bi radi hitro odšli, drugi bi se radi hitro prijavili, tako da so za naše receptorje to kar hudi pritiski,« pripoveduje direktorica kampa in članica uprave Gaja Kobal, ki je na Ježici osem let.
»Večina naših gostov je prehodnih obiskovalcev, ki ostanejo dan, dva ali tri,« pravi direktorica Kamp resorta Ljubljana na Ježici Gaja Kobal.
FOTO Tomi Lombar
Kamp je odprt vse leto, od 1. januarja do 31. decembra, seveda pa je najbolj poln v glavni sezoni: »V jesenskem obdobju, nekje do sredine oktobra, imamo še vedno veliko gostov iz Nizozemske. To so pretežno upokojenci, ki ne potujejo v času glavnih počitnic. Oni so naši gostje od 1. maja in nekje do 1. julija, potem pa znova od 1. septembra do sredine oktobra. Tako je, ker so včlanjeni v klub, ki jim v omenjenih obdobjih omogoča ugoden popust v različnih kampih, tudi v našem. To je glavni razlog, da pridejo zunaj glavne sezone. Med njimi so zvečine pari, ki veliko potujejo in na tej poti pridejo tudi k nam.« Nasploh so Nizozemci na Ježici najštevilčnejši, poleti prihajajo sem družine, ob njih pa še Italijani in Nemci, tudi Belgijci in Francozi, nasploh gre za pisano druščino vseh mogočih narodnosti: »Letos opažamo izrazit porast gostov iz Španije.«
Gostje iz Nizozemske, ki pridejo v glavni sezoni z družinami, radi najamejo mobilne hišice in ostanejo tudi po dva tedna. Decembra kamp napolnijo Italijani, najprej okoli desetega decembra, ko imajo praznike, in potem za novo leto, če je le vreme dovolj prijazno: »Če je po božiču lepo vreme, imamo okoli novega leta v avtokampu tudi po sto avtodomov. Ti imajo svoje ogrevanje, gostom pa so v tem času na voljo tudi tople sanitarije in prhe v fitnes centru, samo zimske sanitarije pa tudi v kontejnerjih.« Obiskovalci v kampih postajajo vse bolj zahtevni, ugotavlja sogovornica, pričakujejo visoko raven storitev, podobno kot v drugih namestitvah, a ob ugodnejših cenah. In četudi pridejo za dan ali dva, želijo v tem času videti kaj več kot le zelenico okoli avtodoma: »Zato štirikrat na teden pripravimo voden izlet s kolesom do mesta.«
Za novo leto v kamp
Tudi Kamp Adria v Ankaranu – kjer je mogoče postaviti avtodom, bivalno prikolico in šotor – je odprt vse leto, a ne v polnem obsegu, pravi vodja Polona Bubnič. Kamp je tako na vseh območjih odprt od 7. aprila do 15. oktobra, v času od 19. oktobra do 1. aprila parcele ob morju uredijo za avtodome in prikolice: »Pri nas je veliko pavšalnih gostov, ki morajo do 15. oktobra zapustiti kamp, ker se takrat pavšal izteče. Takrat kamp tudi uradno zapremo za teden dni. V tem času izpraznimo parcele ob obali in jih pripravimo za zimsko obdobje, ko tam uredimo tako imenovani zimski 'camper stop'. Takrat k nam prihajajo predvsem turisti z avtodomi in s prikolicami, ki imajo že vgrajene sanitarije in ogrevanje. Včasih pride še v tem času kakšen gost s šotorom, ki ga tudi sprejmemo.«
V hladnih mesecih jih privabijo ugodne cene, pravi sogovornica, saj pozimi velja posebej ugodna ponudba – cene niso več določene po osebi, ampak plačajo na dan 15 evrov za avtodom, če pa želijo uporabljati tudi njihov velnes, plačajo na dan 25 evrov na avtodom. Letos bodo v času jesenskih počitnic odprli tudi mobilne hišice, ki jih doslej v tem času niso oddajali. V hladnih mesecih prihajajo v kamp na obali Ankarana predvsem Slovenci in Italijani, stari in novi obiskovalci, ki zanj pogosto zvedo iz pripovedovanja prijateljev, ki so tu že kampirali: »Za novo leto imamo polne kar vse obmorske parcele, teh je okoli 60, zvečine so v tem času na njih Italijani in Slovenci.« V hladnih mesecih goste najprej odžene slabo vreme, v tem času tudi predani kampisti nimajo radi mokrih nog, ko stopijo iz svojega premičnega bivališča: »Pred nekaj leti smo imeli za novo leto napovedano veliko skupino, okoli 200 ljudi, ampak ravno tisto leto je decembra pri nas močno snežilo, tako da niso prišli.« Med gosti v Ankaranu sicer prevladujejo Slovenci, druga polovica so Nemci, Italijani, Nizozemci ...
Kamp Adria v Ankaranu je odprt vse leto, a ne v polnem obsegu. Oktobra pripravijo parcele ob morju, ki so gotopm na voljo v jesensko-zimskem obdobju, pavi vodja Polona Bubnič.
FOTO arhiv kampa Adria
V mrazu pod toplimi kupolami
»Indijanska vas in Gusarski zaliv sta odprta sezonsko od pomladi do jeseni, druge zmogljivosti so na voljo gostom vse dni v letu. Odvisno od letnega časa in zasedenosti so ponudbe prilagojene z ugodnimi cenovnimi pogoji ali dodatnimi ugodnostmi, na primer s popusti za otroke,« o pozni sezoni v kampu Term Čatež pravi pomočnica direktorja prodaje in marketinga Alenka Mokrovič Pogačar. Sodobni »taborniki«, ki zdaj v kampe prihajajo s prikolicami, avtodomi in šotori, se ne ustavijo konec poletja, če pač niso odvisni od šolskega leta. »Interes za kampiranje in podaljšanje sezone opažamo že dlje časa. Naše vodilo je bilo podaljšanje počitnic z vodno zabavo tudi zunaj standardnih poletnih terminov, torej ne samo v september, ampak na vseh 365 dni v letu, ko smo ustvarjali našo termalno riviero. Zdaj lahko gostje tudi v jesensko-zimskem času uživajo pod njenimi tremi kupolami,« pravi sogovornica.
Dodaja, da je podobno s trendom kampiranja: »Gostje kampa Term Čatež že vrsto let prihajajo iz različnih evropskih držav in njihovo bivanje pri nas je bistveno daljše kakor v hotelih. Potujejo v vseh sezonah, zato je že desetletja naš kamp odprt 365 dni v letu. Temu so prilagojene tudi druge storitve, ki jih ponujamo na Čatežu. Jeseni in pozimi prihajajo različne starostne skupine – upokojenci, pavšalisti, vsekakor pa še vedno družine z otroki. Te so tudi sicer 'prva' skupina Term Čatež nasploh, predvsem v počitniških in prazničnih dneh oziroma terminih.« Božično-novoletni čas je na Čatežu že desetletja eden od vrhuncev sezone, pravi Alenka Mokrovič Pogačar: »Takrat so zmogljivosti klasičnega kampa, apartmajev in mobilnih hišk polno zasedene. Prednjačijo Italijani in Nizozemci, drugače pa prihajajo iz vseh evropskih držav.«
Božično-novoletni čas je na Čatežu že desetletja eden od vrhuncev sezone, pravi Alenka Mokrovič Pogačar: »Takrat so zmogljivosti klasičnega kampa, apartmajev in mobilnih hišk polno zasedene.
FOTO Janoš Zore
Večina do oktobra
V večini slovenskih kampov pa se sezona izteče okoli 15. oktobra. Tako je recimo tudi v Adlešičih, v kampu Stari pod pri družini Jankovič, pravi Tončka Jankovič: »V primerjavi z bližnjima Vinico in Podzemljem je naš kamp zelo majhen. Po naših izkušnjah se ljudje, ki hodijo v kampe, jeseni še odločijo, da bodo konec tedna malo podaljšali počitnice, če je le vreme prijetno. Pri nas imamo prve tri tedne v septembru še rezerviran prostor za piknike, druženja, za krajše počitnice konec tedna. Odprti smo tudi še oktobra, ko so že bolj primerne naše lesene hišice.« Drugače pa je zanje glavna sezona minila, dodaja sogovornica, kajti počitnice ob Kolpi, kjer je njihov kamp, so odvisne predvsem od toplega, sončnega vremena, in ko začne avgusta deževati, se čas zanje hitro konča: »Če se lepo vreme spet začne oktobra, je že prepozno. Lani pa je skupina fantov, ki so bili na počitnicah v bližini, v naših hiškah spala tudi novembra, ampak te so ogrevane.« Letos je bilo v Starem podu presenetljivo veliko tujcev, pravi Tončka Jankovič, nasploh pa vse več obiskovalcev vnaprej preveri, ali bodo dobili prostor na njihovem šotorišču, saj prostorov ni mogoče rezervirati.
Oktobra se bo sezona iztekla tudi v kampu Ajdovščina, ki ga upravlja tamkajšnje društvo za šport. Vrata odprejo maja in jih zaprejo oktobra. V njem je prostora za okoli 200 ljudi, ki se pri njih običajno ustavijo na poti proti Hrvaški, tako da prevladujejo prehodni gostje. »Pridejo za dva dni, da si na poti odpočijejo, nekateri se znova ustavijo, ko se vračajo z dopusta. Imamo goste, ki pridejo za dva dni, a nazadnje ostanejo ves teden, ker jim je všeč,« pravi Tanja Jejčič. Tujci, recimo Nizozemci, vnaprej preverijo, ali bo v kampu prostor zanje, Slovenci pa jeseni še radi pridejo za konec tedna, od petka do nedelje, dokler jih pozno jeseni ne preženeta burja ali dež. »V naših krajih je veliko odvisno od vetra,« v smehu dodaja sogovornica, zato se tudi zanje sezona konča oktobra. Dokler pa je vroče, jim gostov ne zmanjka, dodaja: »Čisto blizu imajo brezplačno na voljo bazen.«
V kampu družine Jankovič ob Kolpi v Adlešičih sprejemajo goste do oktobra. Glavna sezona se je pri njih končala, pravi Tončka Jankovič.
FOTO Mavric Pivk
Sezonski, a izjemno uspešni
Po besedah Snežane Škerbinc iz Turistično-gostinske zbornice Slovenije, ki deluje pri gospodarski zbornici, je v Sloveniji 80 uradno kategoriziranih avtokampov, v katerih so lani našteli 552.583 gostov. Tudi slovenski avtokampi – tako kot turizem nasploh – iz sezone v sezono dosegajo nove rekorde, ugotavlja sogovornica: »Lani se je v njih izjemno povečalo število prenočitev, saj jih je bilo za 21 odstotkov več kot leto prej, kar je bilo v primerjavi z drugimi namestitvami nadpovprečno. Okoli 552 tisoč gostov je v kampih ustvarilo skoraj 1,7 milijona prenočitev.«
Ker so vse bolj polni, se je tudi v Sloveniji že zelo uveljavilo pravilo, da si je treba prostor rezervirati ali pred prihodom vsaj preveriti, ali imajo proste parcele. Upravljavci so člani turistično-gostinske zbornice, ki so pri njej povezani v odbor – vseh je 33. »Kampi so v Sloveniji drugi največji ponudnik nastanitev, kar je izjemen rezultat, če upoštevamo, da jih je le 80 v primerjavi z več kot 2000 nastanitvenimi obrati v državi. Ustvarijo okoli 14 odstotkov vseh turističnih prenočitev in so tako na drugem mestu, takoj za hoteli, ki jih ustvarijo okoli 60 odstotkov. Rezultati kampov so torej res izjemno uspešni, če upoštevamo, koliko jih je in da imajo sezonski značaj,« poudarja Snežana Škerbinc. K velikemu uspehu gotovo prispeva tudi dolga tradicija, saj so začeli kot sodobna oblika počitnikovanja nastajati že v 50. letih prejšnjega stoletja: »Kot povsod po Evropi so se razmahnili z avtomobilizmom.«
Vedno v naravi, vedno na kampiranju
Gorenjca Anej in Ženja še nista preskusila nobenega slovenskega avtokampa, čeprav sta se že pred skoraj štiridesetimi leti zapisala kampiranju – najprej vsak s svojimi starši s šotori na otoku Rabu, kjer sta se tudi spoznala, potem z lastnim »ogromnim platnenim šotorom iz Induplatov Jarše, ki je imel dnevno sobo in dve spalnici«, pozneje sta svojo »nastanitev« izboljšala z brako prikolico in si nazadnje kupila bivalno prikolico. »Vreme je v teh desetletjih postalo negotovo, ni več tako kot v mojem otroštvu, ko smo vedeli, da bo od 20. julija do 10. avgusta na Rabu sijalo sonce,« pravi Ženja. Kljub temu vztrajata v naravi in s prikolico vedno znova odrineta na Hrvaško – bila sta v vseh mogočih kampih, pravita, od Istre do Splita in naprej, iščeta takšne z dobro infrastrukturo, kjer je na parceli elektrika in po možnosti tudi voda. Za takšno udobje pa je treba plačati, in kot ugotavljata, njun dopust v prikolici ni dosti cenejši, kot bi bil v apartmaju. »Vsako leto greva drugam, na otoke ali na obalo, toda zdaj je treba prostor rezervirati vnaprej, ni več tako, da bi kar prišel, počakal en dan in postavil prikolico.« Najboljša pri kampiranju pa so prijateljstva, ki se sklepajo v senci borovcev pod milim nebom, dodajata predana kampista.