»Če človeka zapreš med štiri stene, mu bo to seveda rešilo življenje, ampak ali se temu sploh še lahko reče življenje,« se sprašuje pevec skupine Siddharta.
Galerija
Z Guštijem boste lahko Tomija 1na1 slišali 9. septembra v Siti Teatru v Ljubljani, oktobra v Selnici ob Dravi, s Siddharto pa ga 11. septembra ujamete v Dekanih, 23. v Kamniku, 9. oktobra pa v Šenčurju. FOTO: Leon Vidic/Delo
V nadaljevanju preberite:
Nekoč je bil skakalec na smučeh, ko ga je postalo strah višine, pa je pristal v rock'n'rollu. Frontman Siddharte na koncertih 1na1 z Guštijem razkriva svojo nežnejšo plat, odkrito priznava, da je jokal tudi ob uspehih naših olimpijcev, »upam, da bomo še bolj divji«, pa mi odvrne na vprašanje, ali se podobno kot Kreslin, Predin ali Lovšin vidi na odru tudi v svoji sedmi dekadi.
Brala sem intervju z vami, v katerem ste pripovedovali, kako ste bili v pandemiji umirjeni, niste čutili stiske, zdelo se vam je, da smo Slovenci stopili skupaj, da nismo drug proti drugemu, ampak drug ob drugem. To je bilo pred kakšnim letom. Kakšni so vaši občutki zdaj?
Takrat sem res mislil tako, zdaj pa moram spremeniti mnenje. Politika je razdelila ljudi oziroma smo se na cepilce in proticepilce razdelili kar sami. Izgubili smo pregled, kaj je naš glavni skupni cilj, kot naroda in kot človeštva, to je ostati zdrav, uživati v življenju in se imeti lepo.
S prepiri in očitki med enimi in drugimi pa smo dosegli ravno nasprotno. Ne vem, ali je to namen vodilnih, ampak ljudje tega ne bi smeli tako hitro pograbiti, stopiti bi morali skupaj in biti enotni. Vsak ima možnost in svobodo izbrati, ali se bo cepil ali se ne bo, ali bo hodil na prireditve ali bo ostal doma, bo sebe pazil bolj ali manj. Na žalost pa delitve povzročajo velik kaos in zmedo, ki samo podpirata to bolezen, pa še druge zraven.
Smo na začetku četrtega vala koronavirusa. Lahko rock'n'roll preživi še leto in pol koncertnega mrtvila? Ga lahko preživi domača scena?
Rock'n'roll je tako zakoreninjena in tako močna, čustveno nabita zadeva, da bo preživel vse. Bolj se bojim za ljudi, vpletene v glasbeno industrijo, brez katerih ne gre. To so vsi tisti, ki poskrbijo, da se rock'n'roll sploh sliši in vidi. Ko vse stoji, nimajo kaj delati, medtem ko lahko glasbeniki v vmesnem času vsaj ustvarjamo.
Kar zadeva finančne stvari, bomo morali glasbeniki stisniti, tako kot marsikdo. Nismo edini, ki se nam slabo piše, na srečo pa imamo na voljo kanale in medije, da pridemo do ljudi in tako vsaj ohranjamo neki odnos, rock'n'roll sporočilo in svobodomiselnost. Zato se za rock'n'roll ne bojim, je močen organizem, ki se ga ne da sklestiti.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji