V nadaljevanju preberite:

Potem ko so sredi februarja hospitalizirali papeža Frančiška, 88-letnega voditelja Katoliške cerkve, so se pojavila ugibanja o njegovem nasledniku. Različni mediji so objavljali sezname najbolj papabilnih kardinalov (papabile je italijanski izraz za kardinala, za katerega obstaja velika možnost, da postane papež), med največkrat omenjenimi imeni pa so se znašli Madžar Peter Erdö (72 let), Filipinec Luis Antonio Tagle (67), Italijana Pietro Parolin (70) in Matteo Zuppi (69), Maltežan Mario Grech (65), Nizozemec Wim Eijk (71), Američan Raymond Burke (76) ter 65-letni Fridolin Ambongo Besungu iz Demokratične republike Kongo. Če bi zmagal zadnji, bi postal prvi temnopolti papež v zgodovini Katoliške cerkve.

Življenje posnema umetnost

Razprava o temnopoltem papežu je letos še nekoliko bolj aktualna zaradi filma Konklave, ki ga stavnice uvrščajo v najožji krog favoritov za najprestižnejšega oskarja; nagrade bodo po slovenskem času podelili v noči z nedelje na ponedeljek. Film se, kot sporoča že ime, dogaja med konklavom, postopkom, ki sledi smrti ali odstopu papeža. V Vatikanu se zbere kardinalski zbor in izvoli novega vrhovnega verskega voditelja, do tajnega glasovanja v Sikstinski kapeli pa so upravičeni le kardinali elektorji, mlajši od osemdeset let.

Če te zlorabljajo v imenu Boga, ne veš, kaj si misliti o njem

V filmu je v središču dogajanja kardinal dekan Lawrence (Ralph Fiennes), ki je odgovoren za organizacijo konklava. Režiser Edward Berger se je potrudil, da gledalcu zelo kmalu postane jasno, da je Katoliška cerkev razdeljena na različne, tudi geografsko pogojene frakcije. Ko kardinali prvič skupaj obedujejo v jedilnici, njihova omizja predstavljajo zaokrožene geografske enote: za eno mizo sedijo Francozi, za drugo Italijani, tretja je obarvana angloameriško, četrta afriško … Če postopek ne bi bil tako zelo tajen, bi lahko konklave primerjali s svetovnim prvenstvom v nogometu: peščica držav se bori za simbolno izjemno močan naziv, zmagajo pa Nemci, Italijani, Argentinci …