V nadaljevanju preberite:

Tik pred premiero predstave Janez Novak v ljubljanskem SiTi Teatru smo pred diktafon povabili igralca Tadeja Toša, Ptuj­čana, ki se je leta 1974 sicer rodil v Ljubljani, vendar si sebe težko predstavlja kje drugje kot v rojstnem mestu. Tadej seveda ni le odličen igralec, je tudi oče treh otrok, (stand-up) komik, (televizijski) voditelj, improvizator ... Epidemija ga je v preteklem letu in pol kot mnoge druge ustvarjalce pregnala z odrov, zdaj pa, kot pravi, uživa v rock'n'rollu, dokler bo pač trajalo.
 

Zaradi pandemije nas je doletel kulturni mrk, ki je kar trajal in trajal. Je z igralci podobno kot s športniki, ki nekaj časa ne trenirajo? Ali človek izgubi kondicijo, če dolgo ne stoji na odru?

V tem času, ko smo sedeli doma, so se dogajale zanimive stvari. Nismo bili navajeni na tako obdobje praznine v teh letnih časih in najprej sem se moral soočiti s tem.

Potem sem se spraševal, ali sploh še kdaj kaj bo oziroma ko bo, kdaj in kako bo.

Vmes so kolegi in gledališča na različne načine drug drugemu vlivali upanje, ustvarjali predstave v prazno, igrali na spletu, samo zase in tako naprej. Jaz sem bil v glavnem doma. Naredil sem, kakor so nam na televiziji rekli, sedel sem na kavču in gledal televizijo.

Imam tudi nekaj izkušenj s spletnimi prenosi predstav, pri čemer je absolutno treba dodati, da mi je ljubši stik v živo. Če bi se zgodila postopna popolna digitalizacija gledališkega programa, bi se verjetno moral preusmeriti v kakšno drugo dejavnost. Digitalni prenos jemlje tisto, kar je pri gledališkem srečanju bistveno, to pa je, da se srečajo ljudje z ljudmi.

Ko je bilo tega konec, smo vsi na neki način želeli izkoristiti odprta prizorišča, izkoristiti poletje, ko so ljudje lahko zunaj. Potem se nam je zgodilo nekakšno zasičenje, zanimanja za dogodke je bilo kar naenkrat veliko in treba je bilo strniti vrste in vse to realizirati.

Čakamo pa sivo, nepredvidljivo jesen, v katero se spuščam – govorim zase – popolnoma brez pričakovanj, hkrati pa odločen, da bo poraba energije za nesmiselne misli čim manjša.