Število obolelih za ošpicami na območju evropske regije je v letošnjem prvem polletju doseglo rekordno število, poroča regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo. Najnovejši dvanajstmesečni podatki pa se nanašajo na obdobje od 17. julija 2017 do 18. junija 2018. V tem času je Slovenija poročala o devetih bolnikih, kar pomeni 4,35 bolnika na milijon prebivalcev, kakor v WHO prikazujejo podatke po državah, medtem ko je skupno enoletno povprečje doseglo 54,94 obolelega na milijon prebivalcev.

V prvih šestih mesecih letošnjega leta je na območ­ju 53 držav, ki jih spremlja regionalni urad WHO za Evropo, zaradi virusa ošpic zbolelo 41.000 otrok in odraslih, tako da je število obolelih močno preseglo vsa letna povpreč­ja tega desetletja: po letu 2010 je bilo na letni ravni največ bolnikov v letu 2017, ko so države sporočile 23.927 primerov, najmanj pa leta 2016, ko so poročale o 5273 obolelih. Letošnje polletne številke torej daleč presežejo pretekla leta. Mesečna poročila držav kažejo, da je od januarja do junija zaradi ošpic na območju Evrope že umrlo najmanj 37 ljudi.

»Potem ko se je število obolelih leta 2016 spustilo na najnižjo raven po letu 2010, se zdaj dramatično povečuje tako število okužb kot razširjenih izbruhov,« ugotavlja regionalna direktorica WHO za Evropo dr. Zsuzsanna Jakab, ki poziva države, naj ukrepajo, da bodo preprečile širjenje hitro nalezljivega virusa. V evropskem uradu WHO poudarjajo, da je v sedmih evropskih državah število obolelih otrok in odraslih letos preseglo po 1000 primerov: v Franciji, Gruziji, Grčiji, Italiji, Ruski federaciji, Srbiji in v Ukrajini. »Najbolj je bila v prvih šestih mesecih prizadeta Ukrajina s 23.000 bolniki, kar je polovica vseh obolelih na območju Evrope. Iz vseh držav, kjer so imeli primere ošpic, so poročali tudi o smrtnih primerih, največ jih je bilo v Srbiji – štirinajst,« poroča WHO.

Od dojenčka do starostnika

Za slovensko javnost je posebej zanimiva razširjenost ošpic v republikah nekdanje Jugoslavije, s katerimi so številne družine povezane s sorodstvenimi razmerji. Statistika Svetovne zdravstvene organizacije kaže na visoko število obolelih in pogoste izbruhe bolezni v Srbiji, kjer je bilo od 17. julija lani do 18. junija letos največ obolelih na milijon prebivalcev med vsemi državami na območju, za katero je pristojen regionalni evropski urad. V tem času je bilo namreč prijavljenih 5645 primerov bolezni ali 643,16 bolnika na milijon prebivalcev, kar jo je v tem času uvrstilo na prvo mesto med 53 državami (glej tabelo). Po mesečnih podatkih, ki jih WHO dostavljajo iz Srbije, so največ bolnikov letos obravnavali februarja (1230) in marca (1522), junijske številke pa so veliko nižje (170).

Podatke o primerih in izbruhih ošpic v Srbiji vsak teden objavlja njihov Inštitut za javno zdravje dr. Milan Jovanović, tako da so javni.  Vanje ima vpogled tudi slovenski inštitut za javno zdravje, iz držav članic Evropske unije pa statistiko o ošpicah dobiva še prek sistema hitrega obveščanja EWRS. Veliko pozornosti izbruhom ošpic v svoji državi posvečajo tudi srbski mediji, ki o vzrokih na različnih žariščih med drugim poročajo, da se je število cepljenih otrok na območju mesta Niš v samo treh letih več kot prepolovilo: z 97-odstotne precepljenosti v letu 2011 do 44-odstotne v letu 2014. V mestu, ki ima 186.000 prebivalcev, se od leta 2015 vrstijo izbruhi bolezni. Po podatkih srbskega nacionalnega inštituta za javno zdravje je od začetka oktobra 2017 do 24. avgusta 2018 v državi za ošpicami zbolelo 5718 prebivalcev, 2877 primerov so potrdili v laboratoriju. V tem času je 15 bolnikov umrlo.



V skupno statistiko je vključeno tudi območje Kosova in Metohije, za katero je pristojen zavod za javno zdravje iz Kosovske Mitrovice. »Najmlajša obolela oseba je bila stara 15 dni, najstarejša pa 71 let. Največji delež bolnikov je iz dveh starostnih skupin, mlajših od pet let in starejših od 30 let. Večina obolelih, 94 odstotkov, proti ošpicam ni bila cepljena ali pa ne s popolnimi odmerki, za nekatere podatki o cepljenosti niso dosegljivi. Od skupnega števila obolelih je bilo 33 odstotkov bolnikov hospitaliziranih ali pa so še na zdravljenju. Od hujših zapletov je imelo 577 bolnikov pljučnico,« poročajo na Inštitutu dr. Milan Jovanović. Po uradni statistiki so se izbruhi ošpic od oktobra lani pojavljali skoraj povsod po državi – v Beogradu, Nišu, Valjevu, Vranju, Zaječarju, Novem Sadu, Leskovcu, Kraljevu ...

V Sloveniji letos osem

»Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, ki povzroča veliko število smrti po svetu. Prenaša se s kuž­nimi kapljicami, ki lahko več ur lebdijo v zraku,« pojasnjujejo na slovenskem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Po njihovih podatkih je bilo v Sloveniji letos prijavljenih osem primerov bolezni, dva na začetku leta, preostalih šest v maju in juniju: »Pri nas je večina primerov ošpic vnesenih ali povezanih z mednarodnimi potovanji. Zbolijo predvsem necepljeni, ki potem prenesejo okužbo na druge nezaščitene, posledica pa je lahko izbruh ošpic.« Vsi, ki proti ošpicam niso zaščiteni, v stiku z virusom tvegajo, da bodo zboleli, zato je pomembno, da ljudje pred vsakim potovanjem preverijo ali so proti ošpicam zaščiteni, poudarjajo na inštitutu.

Glede precepljenosti slovenskega prebivalstva dodajajo, da rojene pred letom 1960 obravnavajo kot imune: »Zanje velja, da so ošpice preboleli. Cepljenje proti ošpicam se je v Sloveniji začelo leta 1968 z enim odmerkom. Drugi odmerek cepljenja je bil uveden v program cepljenja leta 1974. Vsi, ki so bili cepljeni po programu, z dvema odmerkoma, so pred boleznijo predvidoma varni.« Vsi drugi, ki ošpic niso preboleli ali proti ošpicam niso bili cepljeni z dvema odmerkoma, ob stiku z okuženim bolnikom tvegajo, da zbolijo, poudarjajo na inštitutu: »Tiste, ki nimajo podatka o cepljenju oziroma dokazila, da so ošpice preboleli, obravnavamo kot nezaščitene in jim svetujemo cepljenje.« Zadnja epidemija bolezni v Sloveniji je bila v letih 1994/95.

Ali imam protitelesa?

Ljudem, ki nimajo pisnega dokazila o cepljenju z dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam ali drugega dokaza, da so zaščiteni proti ošpicam, torej priporočajo, naj se pred potovanji cepijo: »Najmanjši presledek med prvim in drugim odmerkom je mesec dni.« Prebivalcem Slovenije, ki imajo dokazilo o cepljenju z enim odmerkom, svetujejo, naj čim prej opravijo še cepljenje z drugim odmerkom. »Za otroke, ki so skladno s programom cepljenja opravili le cepljenje s prvim odmerkom, ni potrebno predčasno cepljenje z drugim odmerkom, razen za posameznike, ki potujejo na območje, kjer poteka izbruh bolezni,« dodajajo na inštitutu.

Cepljenje otrok, mladostnikov in študentov do starosti 26 let opravi otrokov pediater, šolski zdravnik ali zdravnik v ambulanti za študente. Stroške krije obvezno zdravstveno zavarovanja. Odrasli se lahko po pojasnilih inštituta cepijo po dogovoru pri svojem izbranem zdravniku ali na območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje: »Cepljenje odraslih na inštitutu stane 21 evrov za en odmerek. Če nekdo zanesljivo ve, da je bil cepljen ali je prebolel bolezen, pa nima dokaza o zaščiti proti ošpicam in želi preveriti raven protiteles, se s svojim zdravnikom lahko dogovori za odvzem vzorca krvi za testiranje ravni protiteles proti ošpicam. Takšno testiranje je samoplačniško in ga v Sloveniji izvaja več ustanov.«