Slovenci odkrivamo čare e-knjig

Na srečo so tu rešitve. Elektronske knjige so dostopne tudi brezplačno in v materinščini, zahvaljujoč sistemu Biblos. O neslutenem razmahu elektronskih knjig v času pandemije smo se pogovarjali z dr. Evo Premk Bogataj, strateško vodjo projektov na založbi Beletrina.

»Biblos je nastal leta 2013 pod okriljem Beletrine v tesnem sodelovanju z mrežo slovenskih splošnih knjižnic in Izumom, ki je skrbnik sistema Cobiss. Zamisel o zagonu tega pionirskega projekta je nastala v želji po nenehnem razvoju na področju založništva, potem je bila tu pobuda splošnih knjižnic, ki so se že soočale s trendi digitalizacije, po drugi strani pa s težavami starejših, slabovidnih, ki potrebujejo povečavo črk in jim pri branju prav pride dodatna osvetlitev.

Na razvoj platforme je vplivalo tudi dejstvo, da se Beletrina že nekaj let ukvarja z dostopnostjo knjig za vse: za slabovidne, invalide, ljudi, ki so od knjižnic oddaljeni ali si nakupa knjig ne morejo privoščiti, torej za vse, ki so v neenakopravnem položaju,« razloži sogovornica.

Biblos se ves čas razvija, nad razvojem bdi tehnični direktor Beletrine Marko Herzog, pobudo pa je prevzel direktor Beletrine Mitja Čander, za katerega Premk Bogatajeva pravi, da je človek, ki ves čas teži k inovacijam.
 

Preboj v času pandemije

»Izhajam iz družine, kjer smo si na jedilni mizi morali delati prostor in umikati knjige, da smo sploh lahko jedli, belih sten doma ni bilo, povsod so bile knjige,« pripoveduje Eva Premk Bogataj, ki se kot strastna bralka klasičnih, fizičnih knjig njihovi elektronski izpeljanki ni pustila zlahka zapeljati. »Navdušila sem se čisto po naključju, ko sem poskusila z bralnikom. Z branjem z računalniškega zaslona sem imela slabe izkušnje. Ko sem morala za doktorat brati pdf-je knjig, so me bolele oči,« pravi.

Zdaj na bralniku prebere približno 30 odstotkov knjig. »V torbi, ki sicer ni zelo velika, vedno nosim bralnik. Zelo prav mi pride, ko recimo čakam na otroke v glasbeni šoli,« pripoveduje.

Po zadnjih, lanskih, raziskavah, redno bere knjige 52 odstotkov Slovencev. V veliki večini gre za tiskane knjige, 18 odstotkov bralcev pa posega tudi po elektronskih. Toda številke se utegnejo zaradi koronavirusa spremeniti v prid slednjih.

»Slovenska domača knjižnica ima v povprečju deset naslovov, nekatere, tudi moja, seveda bistveno več, toda te knjige smo povečini že prebrali in želimo si novosti. Šele zdaj, ko smo oddaljeni od fizičnih knjižnic, se je pokazalo, kakšne so prednosti Biblosa: do knjig lahko dostopamo kjerkoli, kadarkoli in na voljo so tudi novosti, do katerih zaradi zaprtih knjigarn in knjižnic ne moremo,« poudari Eva Premk Bogataj.



Prej so imeli na letni ravni 18.000 uporabnikov, letos jih bo 23.000 ali še več, če bodo ukrepi v veljavi dlje časa. »Na dan dosegamo tudi po 2600 izposoj e-knjig, kar je izjemna številka v primerjavi s časi pred virusom, ko je bilo izposoj v povprečju 300.«
 

Zatekanje v romantiko

Kaj Slovenci v času pandemije najraje beremo, morda kriminalke, distopične romane? »Ne, ne,« se nasmeje sogovornica, »morate si predstavljati povprečno bralko na Biblosu, ki je stara okoli 40 let, izobražena in krimiči niso njen prvi izbor. Najraje prebiramo ljubezenske romane, zelo blizu tej kategoriji pa so sodobni romani, romani iz 20. in 21. stoletja.

Pozna se tudi, da imamo trenutno doma otroke in močno je narasla izposoja knjig za otroke in mladostnike. Tudi pri nas je tako. Otroka mi ves čas kradeta bralnik in moram preverjati, ali res bereta mladinsko literaturo ali sta skrivaj zajadrala že med druge knjige.«

Po priljubljenosti žanrov nato sledijo kriminalke, trilerji, biografije, spomini ... Med najbolj priljubljenimi knjigami je veliko del slovenskih pisateljev. »Belo se pere na devetdeset je vedno pri vrhu in je bila marca najbolj brana knjiga, na tretjem mestu je Jezero Tadeja Goloba, pogosto je v prvi peterki, kjer se sicer vrstni red nekoliko spreminja, biografija Svetlane Makarovič Luciferka, pri vrhu je tudi Milena Miklavčič s knjigama Ogenj, rit in kače niso za igrače, zanimivo je, da se na lestvici izmenjujeta prvi in drugi del knjige.

Vmes pri vrhu najdemo tuje ljubezenske romane. Trenutno je na drugem mestu Zvezda večera Susan Elizabeth Phillips, na petem pa Neznanca v noči Lise Kleypas. V običajnem času ne bi bila tako visoko,« pripoveduje Premk Bogatajeva.

Podobno, pravi, je na tujih knjižnih trgih, kjer opažajo tudi povečano zanimanje za katastrofične romane. »Ravno zato bo pri Beletrini kmalu izšla Camusova Kuga, ki je pošla po vsem svetu. V elektronski obliki bo na voljo konec tega tedna, maja pa sledi ponatis tiskane knjige, kar se v običajnih razmerah ne bi zgodilo.«
 

Založnike je bilo treba prepričevati

Na Biblosu se trudijo bralcem zagotoviti tudi aktualne svetovne uspešnice. »V angleščini je na voljo več kot 180 knjig, toda ne gremo na področje, kjer je močan Amazon.« Spletni velikan ima namreč svoj bralnik, imenovan kindle, in knjig, kupljenih na Biblosu na kindlu žal ne morete brati, pa ne zaradi slovenske muhavosti, temveč zaradi zaščite, ki jo za svoj bralnik uporabljajo Američani.

»Na Biblosu lahko berete karkoli. Je edini bralnik, ki podpira slovenščino in slovenske knjige in to je njegova največja prednost, lahko pa berete tudi elektronske knjige ali pdf-je, ki jih kupite drugje. Na Biblosu so elektronske knjige 168 založnikov in samozaložnikov,« pripoveduje dr. Premk Bogatajeva.

Založniki so bili sprva skeptični in treba jih je bilo zelo spodbujati, da so dali knjige tudi na Biblos, saj so se bali upada prodaje tiskanih, toda izkazalo se je, da je bojazen odveč: »Velikokrat elektronska knjiga zavzame mesto, kjer branja prej sploh ni bilo. Bralnik je recimo uporaben za otroke z disleksijo. Zaslon je nesvetleč, ne povzroča utrujenosti uči, ni motilcev in zvokov, kot so na telefonu, ni barv, zato se res lahko posvetiš tekstu.

Pri mlajšem otroku opažam, kako si poveča črke, stran je tako obvladljiva in lažje se prebije čez njo, v klasični knjigi pa bi morda odnehal že na začetku, ker bi se ustrašil njene debeline.« Kupci bralnikov so velikokrat tudi starejši, ki jim ustreza povečava črk. S pomočjo videovodnikov ga z lahkoto obvladajo tudi generacije, ki morda niso tako vešče tehnologije.
 

Bi na knjigo čakali eno leto?

Čeprav so knjige na Biblosu v elektronski obliki, to žal ne pomeni, da lahko recimo Bronjo Žakelj hkrati bere vsa Slovenija. »Sistem deluje podobno kot pri tiskanih knjigah. Za Belo se pere na devetdeset so nekateri bralci v knjižnicah čakali tudi eno leto in mislim, da je takrat res skrajni čas, a si greš knjigo, ki jo želiš prebrati, kupit. Tega pa žal ne morejo vsi.

Pri e-knjigah posamezna knjižnica kupi licenco in ena licenca omogoča 52 izposoj. Koliko izposoj naenkrat da v obtok, je v domeni vsake knjižnice posebej. Lahko sprostijo vse naenkrat, lahko jih dajo v obtok le pet naenkrat,« razloži Eva Premk Bogataj.

Seveda se čakalni vrsti lahko izognemo in knjigo kupimo, s čimer je, podobno kot njena klasična, papirnata sestra, naša za zmeraj. »Knjige v elektronski obliki so za približno 25 do 30 odstotkov cenejše od tiskanih. Nakup posebej prav pride pri bralnih značkah in domačem branju, ko mora skoraj vsa Slovenija hkrati brati isto knjigo,« pove naša sogovornica.



In kaj iz Biblosovega nabora priporoča? »Zelo priporočam Leto smrti Ricarda Reisa Joséja Saramaga, Atlas rahločutnega moškega Christopha Ransmayrja, Cankarjeve Drame, kjer najdeš, kolikor želiš citatov za vsak dan, za tiste, ki imajo radi kriminalke, pa Kolesarja Marka Radmiloviča. Starejšim priporočam knjigo dveh vseznalcev, Jerneje Ferlež in Petra Rezmana, Maribor paralaksa, ki predstavljata vsak svojo zgodbo skozi fotografijo, mlajšim pa Mojstrovino Ane Schnabl, ki je je trenutno absolutni must read«.

Živimo v svetu, ko se moramo situaciji prilagoditi, kljub temu pa nestrpno čakamo vrnitev v normalo. Zelo razveseljiva je novica iz Italije, kjer bodo med prvimi lokali odprli knjigarne. »Simbolno gre za pomembno gesto in ganljivo novico. V času, ko ne veš, ali bo sploh še prostor za človeka, so najprej odprli tista vrata, ki predstavljajo človekovo duhovno hrano. Ta novica vrača zaupanje v prihodnost, kar ima izjemno ustvarjalno moč,« sklene dr. Eva Premk Bogataj.