Šest dni treninga in dan lajfa

»Umska in telesna aktivnost sta zelo pomembni, z njima zmanjšaš bolezenske težave in odložiš nastanek starostnih težav, predvsem demence, parkinsonove in alzheimerjeve bolezni, bolezni srca ...« Približno takšen je moto 81-letnega Milivoja Veličkovića Perata, upokojenega zdravnika iz Kranja. Ki je živa, kaj živa, zdrava potrditev, da rek drži. Pa začnemo pri koncu.

Čili sogovornik pove, da so se veteranska evropska in svetovna prvenstva v vodnih športih izmenjevala na dve leti, prvenstva v »plavanju, vaterpolu, skokih v vodo, sinhronem in daljinskem plavanju«. Pred dnevi se je v Kranju prvič končalo prvenstvo stare celine, na katerem so bile vse discipline združene v en dogodek.

Veteranstvo, razloži Vekličković Perat, pomeni, da si star najmanj 25 let, ja, ne 250, ampak 25, in vsaj dve leti tekmovalno neaktiven. Kranj s podružnicami, Kamnik za sinhrono, Jesenice za skoke, Bled za daljinsko, je gostil 4700 športnikov iz skoraj 40 držav.

»Jaz sem nastopil v vaterpolu in plavanju.« Ker v vaterpolu v svoji kategoriji 80 do 84 let ni imel, bog ve zakaj, slovenskih soigralcev, se je pridružil generaciji 60 plus. Plaval pa je s svojimi, pogojno sošolci, na 50 in 200 metrov prosto, v slednji disciplini je bil peti. Med plavalkami je bila, v ilustracijo, tudi Sara Isaković.

Sto plus

Na svetovnih prvenstvih, poslušam Milivoja in soprogo Tatjano, nastopajo tudi stoletniki, v plavanju imajo kategorijo nad sto let, največ udeležencev je iz Japonske in Skandinavije.



Nekako sedem desetletij nazaj, če preskočimo, pove, da je »plavati začel pri 11 letih, 1951. sem že tekmoval, v plavanju in vaterpolu. Igral sem tudi košarko, bil član prve ekipe Triglava«. Ko se je vrnil iz služenja vojske, je leta 1963 postal zdravnik in opustil tekmovalni šport ter postal – veteran, kar je, jasno, še danes.

Lahko reče, da se ves čas ukvarja s športom ali pa organizira tekmovanja. Četrt stoletja je, kar je na Brdu pri Kranju zagnal mednarodni medicinski duatlon, odprto tekmovanje, »iz Evrope prihajajo zdravniki, veterinarji, farmacevti, zunaj konkurence pa nastopajo študentje in njihovi prijatelji«. Štirje kilometri teka, 20 kolesa, pa še štirje teka. Komur duatlon ni pogodu, lahko teče deset kilometrov okoli posestva.



Ker so na Brdu vedno v maju, »septembra organiziram Kimavčev medicinski tek«, to soboto so se možje in žene v (službeno) belem zbrali dvanajstič, v Udin borštu pri Kranju. Ime je tek dobil po kimavcu, septembru, ko »listi kimajo kmetu za dobro letino, ko narava kima, pohvali kmeta«. Tudi tu so starostne kategorije, progi pa dve, 4,7- in 10,7-kilometrska, Milivoj pravi, da je 11 kilometrov po gozdu, gor in dol, pa po koreninah, napornejših kot 21 po asfaltu. Sam teče kratkega, ker je organizator.

Kadar ne tekmuje, Milivoj trenira, »ob ponedeljkih spining, ob torkih košarka, sreda je za plavanje, četrtek za telovadbo, petek tek, sobota je za lajf, nedelja vaterpolo«. Kar raznolik teden, se zdi, za šport pa je v zmernejši količini navdušil tudi ženo Tatjano, upokojeno zdravnico. Imata dva otroka, pet vnukov, same plavalce. Pravi, da je od vseh športov najbolj zdrav tek, »ker sam reguliraš hitrost, pa ker je najbolj preprost«.

Pred približno desetletjem so na univerzi v nemškem Ulmu dognali, da na telo, možgane, srce, pljuča ... najbolje vpliva visokogorsko smučanje, torej turno, pa tenis, potem vaterpolo in hokej na ledu, daleč na dnu lestvice naj bi bil veslaški osmerec, laskave ocene bi zaman iskali tudi pri nogometu.



Plavanje pa je super, doda žena, ker traja od časa dojenčka do pozne starosti.
Verjetno bi bilo zdravo, če bi Peratov življenjski slog, lahko kajpak v manj intenzivnem tempu, za seboj potegnil čim več kimavcev. Časa za odločitev imate – vsaj nekaj desetletij.