Šef, ki ga nosijo po rokah

Sonce je v središče hrvaškega glavnega mesta privabilo številne. Tem za pogovor je v teh dneh več, kot bi marsikdo pričakoval. Še vedno odmeva odločitev vrhovnega sodišča o pravnomočnosti sodbe v primeru nogometnih bratov Zorana in Zdravka Mamića – nogomet je na Hrvaškem pač še vedno nacionalna tema številka 1 –, ki ju zaradi kriminalnih dejanj čaka zaporna kazen.

Za javnost ni nič manj zanimiva niti odločitev zagrebškega tožilstva. To namreč preiskuje okoliščine smrti zagrebškega župana Milana Bandića, ki je konec februarja umrl zaradi srčnega infarkta.

Bandićevo smrt so namreč spremljale nasprotujoče si informacije o tem, na katerem naslovu je bil, ko se je zgrudil. Tožilstvo je že potrdilo, da so v sodelovanju s policijo sprožili preiskavo, kaj se je zgodilo v soboto, 27. februarja, zvečer v enem od stanovanj v elitni zagrebški soseski Vrhovec, kjer je Bandića zadela kap. Dolgoletni zagrebški župan je nato umrl v bolnišnici. Minilo je tudi leto dni od uničujočega potresa, ki je lani z magnitudo 5,5 stresel hrvaško prestolnico Zagreb. V ruševinah je umrla deklica, več ljudi je bilo ranjenih. Potem ko so opravili najbolj nujno sanacijo škode, so Zagrebčani nezadovoljni s popotresno obnovo. Središče mesta je zapustilo približno 20.000 prebivalcev.

Dokumentacija, težka šest kilogramov

Del prebivalcev je odšel, ker so nezadovoljni s potekom obnove, del pa zaradi travmatičnih izkušenj, ki so jih imeli med marčevskim potresom. Prebivalci se pritožujejo, da je postopek za pridobitev pravice do nadomestila za obnovo precej zapleten zaradi številnih dokumentov, ki jih je treba priložiti. Eden od Zagrebčanov je povedal, da so morali zbrati 270 različnih dokumentov za obnovo petnadstropnega stanovanjskega bloka. Celotna dokumentacija je tehtala več kot šest kilogramov. Nekateri solastniki stanovanjskih objektov, ki so lahko dobili bančno posojilo, so se organizirali in obnovo izpeljali sami. Naknadno bodo od države zahtevali povrnitev stroškov. »Ne gre drugače. Če bi čakali na državo, bi še naprej spali med opekami in v strahu,« jezno pove gledališki igralec Davor S. Študij in zaposlitev sta ga prignala v Zagreb iz Siska. Tudi v slednjem se pri popotresni obnovi srečujejo s številnimi težavami.

Potem ko v Zagrebu še leto dni poz­neje ni videti popotresne obnove, se v Petrinji, Glini in Sisku na območju siško-moslavške županije, ki jo je potres stresel decembra, sprašujejo, ali se bodo sploh kdaj vselili v nove in prenovljene domove. Neposredna škoda po vrsti potresov, ki so konec lanskega decembra prizadeli območje jugovzhodno od Zagreba, je ocenjena na 5,5 milijarde evrov.

Članstvo v Hajduku

Zdaj pa še skok v splitsko-dalmatinsko županijo, natančneje v Makarsko. V tem turističnem mestu ob vznožju Biokova živi in posluje podjetnik Mijo Pašalić, ki s svojim podjetjem Apfel opremlja gostilne, kavarnice in podobne lokale z gostinsko opremo in še čim. Milorad, za prijatelje Mijo, se je odločil, da zgradi dve hiši, v katerih je 16 stanovanj, vsako meri približno 60 kvadrat­nih metrov. Stanovanj ni zgradil za trg, ampak za svoje zaposlene, tiste, ki si ne morejo privoščiti stanovanj po tržni ceni. Pašalića je kvadratni meter stanovanja stal dobrih 1500 evrov, zaposlenim ga bo prodal za 650 do 950 evrov, odvisno, koliko je podjetje odštelo posamezniku za odplačilo dozdajšnjih posojil in koliko jih bo stal najem novega kredita za odplačilo stanovanja. »Glede na trenutne cene na nepremičninskem trgu je to, kar je nam ponudil Mijo, skoraj brezplačno,« se pridušajo zadovoljni delavci, ki bodo tako končno prišli do svojega stanovanja.



Poleg tega je direktor Mijo vse svoje zaposlene včlanil v HNK Hajduk iz Splita, kjer socialistični podjetnik za vse plačuje članarino, vsi pa imajo tudi brezplačne vstopnice za tekme tega hrvaškega prvoligaša. Mimogrede: objekta, kamor se bodo vselili zaposleni, sta nared, čakajo le še uporabno dovoljenje.

Za zapik pa Mijo s še tremi prijatelji gradi hišo za družino iz Petrinje, ki ji je decembrski potres vzel vse. Kmalu bo družina spet na svojem, na drugi strani pa številni prebivalci Petrinje glasno bentijo nad počasno politiko Zagreba in se sprašujejo, ali se bodo sploh kdaj vselili v nove in prenovljene domove.

Robini Hoodi iz Hrvaškega Zagorja?

Medtem na drugem koncu Hrvaške, kakšnih 550 kilometrov od Makarske, skoraj na meji s Slovenijo, ljudje bentijo nad bando, ki krade iz domačih sušilnic za meso. Kraje se vrstijo kot po tekočem traku. Tako so te dni iz sušilnice neke 77-letnice sredi noči izmaknili več kot 40 kosov mesa, od salam do svinjskih krač. »Še nekaj kosov jim je padlo iz avta, ko so bežali,« je policiji povedala ženica. Skoraj sočasno so iz bližnje sušilnice 55-letnemu lastniku odnesli dobrih 30 kilogramov klobas in salam, za povrhu pa še nekaj deset litrov vina. Zanimivo je, je slišati, da špeh lopovov, kot pravijo tatovom, ki le nekaj dni pred velikonočnimi prazniki kradejo iz sušilnic, ne zanima slavonski kulen. Gre za suho klobaso, ki jo izdelujejo med 1. novembrom in 31. marcem večinoma v Slavoniji na Hrvaškem in ima več kot 200-letno tradicijo. Tradicionalno jo ponudijo ob verskih in družinskih praznovanjih. Kulen je sicer najbolj znan in najboljši v Slavoniji, vendar ga izdelujejo tudi v Hrvaškem Zagorju.

Razbojniki kulen v Hrvaškem Zagorju torej puščajo pri miru. Se pa pri naših južnih sosedih sprašujejo, ali gre za sodobnega hrvaškega Robina Hooda, ki krade bogatim, da bi delil revnejšim, ki jih je na Hrvaškem vedno več, ali zgolj in le za nabrito špeh bando, ki je zavohala dobiček pred prihajajočimi velikonočnimi prazniki.