![Transparent v dvorani Univerze v Ženevi (UNIGE), ki so jo zasedli propalestinski študentski protestniki in aktivisti. FOTO: Fabrice Coffrini/AFP](https://www.delo.si/media/images/20240510/1705068.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 9,99€
»Hey, hey, LBJ, how many kids did you kill today?«* so poleti leta 1967 vzklikali ameriški protestniki in tedanjega demokratskega predsednika ZDA Lyndona B. Johnsona pozivali, naj konča morijo v Vietnamu. Johnson je na predsedniški stolček sedel po smrti Johna F. Kennedyja in je, namesto da bi umiril položaj, še podžgal boj z vietnamskimi komunisti, zaradi česar je število smrtnih žrtev na obeh straneh skokovito naraslo. Gonilo protestov so bili študentje, ki jim je grozilo, da jih po diplomi pošljejo v vojno, v kateri je umrlo več kot 58.000 ameriških vojakov.
Nezadovoljstvo nad Johnsonovim vztrajanjem v vojni so izkoristili republikanci. Predsedniški kandidat Richard Nixon je obljubil, da bo končal vojno, kar je znatno pripomoglo k njegovi zmagi. Nixon je obljubo nato prelomil, a ni izgubil položaja. Iz Bele hiše ga je odnesla šele afera Watergate, ki se je danes med drugim spominjamo po zaslugi filma Vsi predsednikovi možje in kultnega citata, s katerim »globoko grlo« preiskovalnemu novinarju Washington Posta Bobu Woodwardu namigne, kako naj razdrobljene informacije poveže v celoto: »Sledite denarju!«
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji