Prihodnost v polnem zamahu

Električni avtomobili so že dolgo okoli nas, čeprav gledamo le polpreteklo obdobje in se ne ukvarjamo s tem, da je na električni pogon že na začetkih avtomobilizma dirkala slovita Jamais Contente. A vendarle so bili razen recimo na Norveškem doslej precej majhna tržna niša. Letos pa so krenili na pohod...

Posebej se na trgu krepijo v Nemčiji in Franciji, v malce počasnejšem tempu tudi pri nas. Pri tem ne gre za na novo odkrito romantično razmerje, gre preprosto za vse strožje emisijske zahteve tako Evropske unije kot njenih posameznih članic, ki jih je, ne glede na to, kaj si kdo o tem misli, mogoče doseči le z električnimi vozili.

Za občutek, še lani so avtomobili, ki so jih proizvajalci prodali v Evropi, v zrak v povprečju izpustili okoli 120 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Letos morajo to raven znižati na 95 g/km, sicer bodo njihovi proizvajalci plačevali penale, že v nekaj letih, do leta 2030, pa morajo doseči nič več kot 60 g/km. Kar pa tudi ob izboljšavah ne bo izvedljivo s klasičnimi motorji z notranjim zgorevanjem, temveč le še z baterijskimi električnimi avtomobili in priključnimi hibridi, pri katerih se združujeta električni in bencinski pogon z možnostjo zunanjega polnjenja.

Poleg emisijskih zahtev Evropske unije so tu še napovedi posameznih držav, ki bodo že v dobrem desetletju ali še prej preprosto prepovedale prodajo bencinskih in dizelskih avtomobilov. Zadnji takšen primer je Velika Britanija, ki je ta rok z leta 2035 premaknila na leto 2030.

Rast in veliki načrti

Proizvajalci zaradi tega hitijo v elektrifikacijo svojih pogonov, nekateri seveda tudi z negodovanjem, predvsem pa so nekateri so bolj ambiciozni kot drugi. V Evropi verjetno najbolj izstopata Volkswagen in Renault, v ZDA je bila že precej pred njima Tesla, ki je, kakor priča samo ime podjetja, že od nastanka usmerjena le k temu pogonu. Tudi Kitajska ne zaostaja in ima plejado lastnih električnih proizvajalcev.



Volkswagen je začel svoj kompas odločno obračati že kmalu po svoji veliki dizelski aferi leta 2015 in zdaj izjemno veliko vlaga v električni program. Nedavno so objavili, da bodo v prihodnjih petih letih za razvoj elektrifikacije in avtonomnih vozil porabili orjaških 72 milijard evrov.

Renault se je med prvimi začel bolj navduševati za elektromobilnost. Kakor nam je nedavno povedal njihov šef tega pogona Gilles Normand, bodo že v kratkem z različnimi električnimi modeli pokrili 80 odstotkov tržnih segmentov. Proizvajalci pripravljajo nove osnove (t. i. platforme) posebej za električne modele, ki so prilagodljive in omogočajo zasnovo različno velikih izdelkov.



Stvari se letos vsaj ponekod že spreminjajo tudi na trgu. V povprečju je to edini segment, ki se je v koronski krizi izognili minusu, nasprotno: celo močno se je povečeval. V Nemčiji so jeseni električni avtomobili prvič doslej v kakšnem mesecu dosegli osem odstotkov prodaje, skupaj s priključnimi hibridi dvakrat toliko. Pri nas pač manj, slabe tri odstotke, še vedno so rasli z relativno majhne osnove, a vendarle jih je bilo že do septembra prodanih več kot v celotnem preteklem letu, skupaj z oktobrom pa 1300.

Letos je na naš trg uradno vstopilo tudi podjetje Tesla, ki je sicer v svetu ves čas v soju medijskih žarometov. Gre pač za družbo, ki se že več kot desetletje ukvarja le z električnim pogonom, širi proizvodnjo iz Amerike na Kitajsko in prihodnje leto tudi v Nemčijo. Na borzi jo visoko cenijo, njena vrednost je nedavno dosegla 500 milijard dolarjev, več kot pri katerem koli drugem avtomobilskem proizvajalcu, pa čeprav ti izdelajo po desetkrat ali dvajsetkrat toliko avtomobilov. Ki pa (še) niso električni …

Jagodni e-izbor

Če gledamo samo električne avtomobile, je tesla model 3 verjetno v svetovnem merilu doslej najbolje prodajani izdelek, po podatkih Inside EV si ga je od prihoda na trg pred tremi leti do danes po svetu omislilo že 650 tisoč kupcev. Blizu mu je eden izmed električnih pionirjev nissan leaf, ki ga vsaj v Sloveniji nikoli niso zares močno tržili. Tu je še renault zoe, ki je imel doslej že več kot 200 tisoč kupcev in pri nas v svoji tretji izvedbi letos dosega lepe prodajne številke. V to druščino je vsekakor treba dodati še nekatere izdelke koncerna Hyundai-Kia, kot sta električni izvedbi hyundaia kone ali kie soul, vsaj pri prvi se je stanje dobav letos precej izboljšalo. Vse to so že modeli, ki zmorejo v najbolj zmogljivih različicah konkreten doseg, v realnem življenju 350 do 400 kilometrov.



Niso pa ravno poceni, morda bo eden prvih bolj dostopnih ob koncu prihodnjega leta dacia spring, seveda z manjšim dosegom (okoli 200 kilometrov). Nekje tam naj bi bila tudi zmogljivost električnega twinga, ki od letošnjega poletja nastaja v Revozu in stane vsaj 17500 evrov pred odštetjem subvencije.

Vprašanje je, kako hitro bo svojo prodajo povečeval Volkswagen, saj po modelu ID.3., ki so ga na trg uvedčli oktobra,  pride še ID.4, pa potem ID.5, ID. buzz … Na trgu so že tudi drugi modeli, na primer električne različice opla corse ali peugeota 208, zelo zanimiv bi bil lahko frajerski fiat 500 v električni izvedbi, pa denimo prihodnje leto škoda enyaq. Tu je že honda e s svojo nadvse prepoznavno pojavo, ki meri na nekaj krajše razdalje, tako kot tudi atraktivna mazda MX-30.



Prej smo omenili teslo 3, ki ni ravno poceni. Cene se začnejo pri 45 tisočakih in gredo lahko pri boljših izvedbah še precej navzgor. Seveda je na voljo še kar nekaj premijskih električnih avtomobilov, z ustrezno visokimi cenami. Med prvimi sta prišla na trg električna športna terenca jaguar i-pace in audi e-tron, verjetno pa letos najbolj izstopa pričakovano superzmogljivi porsche taycan, za katerega je treba imeti pripravljenih 150 tisočakov in več. Prihodnje leto se obeta že cela vrsta izvedb Mercedesove družine EQ, naslednji električni BMW iX, volvo XC 40 recharge, tesla model Y … Pojavljajo se tudi nova imena. Vsaj na fotografijah je zelo dobro videti prihajajoči ameriški tekmec lucid air.

Vprašanje kure in jajca

Vse to so popolnoma električni avtomobili, ob njih pa že zaradi omembe na začetku povejmo še nekaj o tako imenovanih priključnih hibridih, ki jih je tudi več v ponudbi. Ti avtomobili kombinirajo bencinski (redkeje dizelski) motor z električnim pogonom, imajo pa možnost zunanjega polnjenja akumulatorja in lahko v novejših izvedbah samo na elektriko prevozijo okoli 40 kilometrov in potem nadaljujejo v hibridnem načinu, kar odpravlja strah pred omejenim dosegom in nujnim iskanjem električne polnilnice. Glede njih je veliko razprave, kako se v praksi uporabljajo, a to je že neka druga tema.



Električne avtomobile države tudi močno subvencionirajo, letos posebej okrepljeno Nemčija in Francija, kar je seveda logično, saj s tem podpirata domačo industrijo. Podpora je dosegljiva tudi v Sloveniji, kjer lahko od cen na cenikih odštejemo šest tisoč evrov. Ni pa spodbud za nakup priključnih hibridov.

Proizvodnji električnih avtomobilov in akumulatorjev zanje mora slediti tudi infrastruktura oziroma električna polnilna mesta. Pri tem gre vendarle včasih še za vprašanje kure in jajca, saj na primer proizvajalci ves čas poudarjajo, da polnilna infrastruktura ni dovolj razvita, in nazaj dobivajo odgovor, da je marsikje polnilnih mest dovolj in, da še niso dovolj izkoriščena. Verjetno bo moral razvoj potekati sočasno, bodo pa nekatere nevralgične točke težje rešljive, predvsem tu mislimo na strnjene mestne stanovanjske (blokovske) soseske, kjer so že zdaj velike težave s parkirnimi mesti.