Potrebujemo mnogo manj od tistega, kar si želimo

V tem poletju je po več kot dvoletnem zatišju eksplodirala množica dogodkov. Zakaj je pomembno, da so ti kar najbolj trajnostno naravnani in kaj to zares pomeni, smo se pogovarjali z mag. Ladejo Godina Košir, ustanoviteljico in izvršno direktorico inštituta Circular Change ter sopredsedujočo na Evropski platformi za krožno gospodarstvo (ECESP), ter nanizali nekaj odmevnih projektov.

Bistveno je, da sistematično in brezkompromisno skrbimo za ohranjanje narave, a v prak­si se v trku z birokracijo in ekonomskimi interesi žal dogajajo tudi zdrsi, kar se med drugim kaže na primeru našega največjega zeleno usmerjenega mednarodnega festivala Metaldays v Tolminu, ki bo letos močno okrnjen.

Po definiciji Združenih narodov je trajnostni dogodek tisti, ki je zasnovan in organiziran tako, da sledi dvema ciljema: zmanjšanju vseh morebitnih negativnih vplivov na okolje in ohranjanju koristne dediščine za skup­nost kot gostiteljico ter vse vpletene. Gre za zeleno, do okolja prijazno prireditev, ki vključuje trajnostne vrednote, kot so recikliranje, manjšo uporabo plastike, rastlinsko oziroma etično prehrano in premišljeno zmanjšanje ogljičnega odtisa.

Kjer je na kupu več ljudi, ki jih vodi čisto srce, se lahko prej zgodijo spremembe. Na tem dejstvu temelji tudi filozofija trajnostnih dogodkov. Ti naj ne bi bili le obliž na globoko rano, ki jo povzročajo denimo nenehno betoniranje mest, s tem povezano zmanjševanje zelenih površin in biodiverzitete ter večja ones­naženost.

»Vsaka trajnostno naravnana dejavnost šteje! Kadar govorimo o dogodkih, v ta okvir sodijo kulturni, športni, kongresni, turistični in številni drugi. Prvi nasvet bi bil razmislek, katere dogodke lahko smiselno povežemo in namesto treh s sorodnimi cilji npr. organiziramo enega, ki traja nekoliko dlje – tudi tukaj naj nas vodi trajnostna logika v smeri 'manj je več'.

Odlično bi bilo, če bi vsak organizator najprej posegel po Priročniku za organizacijo trajnostnih dogodkov na spletni strani www.planbzaslovenijo.si, prebral priročnik Trajnostna kulturna produkcija: muzej (BIO27/MAO 2022) in raziskal mogoče pristope,« priporoča mag. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter sopredsedujoča na Evropski platformi za krožno gospodarstvo (ECESP).

Prepričana je, da so lahko prav dogodki odlično orodje za prepoznavanje dobrih okoljskih praks v sproščenem, pozitivnem duhu, kar je izjemno pomembno, saj so okoljske tematike težke, ljudje pa smo ob vseh krizah, ki jih doživ­ljamo, utrujeni od groženj: »S prijetno izkušnjo bomo trajnostna načela ponotran­jili mnogo hitreje kot denimo ob branju informativnega letaka.

Za umeščanje dogodkov seveda potrebujemo določeno infrastrukturo, vendar je že pri načrtovanju te treba upoštevati načela trajnosti in krožnosti. Sistemski, celosten, strateški pristop je pogoj, da trajnostne rešitve lahko dejansko zaživijo v praksi. Začne se s prostorskim načrtovanjem, ne pri organizaciji dogodka.«

Odgovornosti ne nosi le posameznik

Skrb za okolje se začne pri vsakem posamezniku, pa tudi v skupnosti. Če drugače z viri in naravo delamo nespoštljivo, seveda tudi najbolj odlično organizirani trajnostni dogodki ne bodo prinesli bistvenih sprememb. »Ekonomski, okoljski in družbeni vidik predstavljajo tri razsež­nosti našega delovanja. Kadar prevladuje ekonomski interes, sta druga dva praviloma zanemarjena. Umetnost je najti ravnovesje med vsemi tremi.

Odgovornosti ne moremo in ne smemo v celoti prenesti na posameznika. Vsak od nas s svojimi dnevnimi odločitvami vpliva na to, v kakšno smer se razvijata naše gospodarstvo in družba, katere vrednote se krepijo. Ob tem pa zakonodajni okvir, različne finančne spodbude, davčni sistem, mednarodni dogovori pomembno uravnavajo razvojno smer.

Covid­na kriza in vojna v Ukrajini nam odlično razkrivata, kako se mednarodna politika odziva in čemu daje prednost,« opozarja Godina Koširjeva in poda primer, za katerega se ji zdi, da je opazno pozitivno vplival na navade ljudi: »V sklopu 27. bienala oblikovanja BIO27 Supervernakularno, Oblikovanje za regenerativno prihodnost se je ekipa posvetila poglabljanju razumevanja okoljskega in družbenega vpliva BIO27 in tega, kako lahko prispevajo k pozitivnim spremembam.

S prijetno izkušnjo bomo trajnostna načela ponotranjili mnogo hitreje kot denimo ob branju informativnega letaka, je prepričana Ladeja Godina Košir. FOTO: osebni arhiv

Konkretno so proučili, kako zmanjšati emisije in pospešiti cilje razogljičenja ter uresničevati koncept 'za ljudi, za planet, za blaginjo'. Bienalna razstava je odličen primer postavitve razstave in vseh pripadajočih materialov z upoštevanjem trajnostnih načel: izposojena polena kot rešitev za postavitev razstave; tiskanje vseh gradiv na 'hišnem' tiskalniku na rumen papir standardnih formatov – s tem se je zmanjšala poraba črnila, transporta ipd., optimizacija spletne strani in uporabe družbenih omrežij – konkretni dokazi, kako je mogoče dogodek zasnovati trajnostno. Toplo priporočam voden ogled razstave!«

Od rokometnega prvenstva do Triglav teka

Omeni še en velik dogodek, ki bo v Sloveniji jeseni, evropsko prvenstvo v rokometu za ženske: »Organizatorji so pripravili izčrpne smernice za trajnost­ni športni dogodek in oblikovali 'zeleno ekipo', ki bdi nad izvedbo načrta. Iz obeh predstavljenih primerov – muzejskega in športnega – vidimo, da trajnostna in krožna načela niso več prazne besede, temveč so prevedena v zelo konkretna dejanja.« Glede trenutno najtežje dosegljivih ciljev pri organizaciji trajnostno naravnanih dogodkov pove:

»Za to, da se preobrazba celotne prireditvene industrije v smeri trajnosti lahko uresniči, potrebujemo iskreno zavezo, konkretne cilje, kazalnike, nadzorovane meritve, izobraževanje, vključevanje in povezovanje, radikalno sodelovanje, redno transparentno poročanje in komuniciranje. In to ne velja le za dogodke, temveč prav za vsako področje delovanja. Povezani in soodvisni smo, in bolj ko znamo sodelovati, prenašati znanja med panogami, delovati interdisciplinarno, ustvarjalno, eksperimentalno, hitreje se bomo skupaj pomaknili do želenega cilja – ohranitve kakovosti življenja za vse.«

Organizatorji letošnjega Triglav teka prav tako obljubljajo, da bo naravnan še bolj trajnostno kot v preteklosti. Na tradicionalni, že deseti prireditvi, ki bo potekala 10. septembra 2022 na Brdu pri Kranju, bodo sledili naslednjim vodilom: podpora lokalnim pridelovalcem hrane, dosledno ločevanje odpadkov, ohranjanje čistoče prizorišča v neokrnjeni naravi protokolarnega parka Brdo pri Kranju, ponudba biorazgradljivih oziroma ekoloških nadomestkov plastičnih kozarcev, ponovna uporaba tabel in označb ter spodbujanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga.

Zavarovalnica Triglav bo kot glavna organizatorka te šport­ne prireditve v okviru svoje trajnostne vizije prav tako namenila dobrodelna sredstva Ultrazvočnemu društvu za projekt Slojenčki v višini 15.000 evrov, na že zaključenem razpisu izbrana študenta pa se bosta med 1. avgustom in 10. septembrom preizkusila na plačanem delovnem mestu, imenovanem koordinator za trajnostni razvoj na Triglav teku.

Ne zaljubimo se v parcialne rešitve

Zdi se, da je nujni del zelenega oziroma krožnega gospodarstva poleg zmanjševanja, recikliranja in ponovne uporabe odpadkov tudi promocija prehranske industrije veganstva in avtomobilske industrije, ki se želi v kar največji meri preusmeriti v električni pogon. Oboje sproža polemike, saj elektrika prav tako potrebuje svoje, neobnovljive vire, meso vendarle v določeni meri predstavlja del zdrave prehrane in podobno.

Še en pomislek vzbuja popoln prehod s papirnatih dokumentov na digitalne, pri čemer lahko že ena napaka v sistemu povzroči, da je nekdo izbrisan, ga čez noč ni več. Določene varovalke za vse omenjeno Ladeja Godina Košir vidi v razgledu na gozd, ne le na posamezno krošnjo: »Ne zaljubimo se v parcialne rešitve! V iskan­ju načinov obvladovanja podnebnih in drugih sprememb prihajamo do delnih rešitev – kot so električna mobilnost, vegetarijanska prehrana, digitalizacija –, a vsaka od teh rešuje del problema in povzroča novega.

Dokler iščemo zgolj alternative za obstoječe vzorce proizvod­nje in porabe, ne bomo prišli do cilja. Potrebujemo 'reset', ponastavitev – spremembo paradigme, premislek vrednot, sistemski regenerativni preobrat – delovanje znotraj planetarnih meja. Prvo vprašanje – kaj čisto zares potrebujem? Mnogo manj od tistega, kar si želim.

Nujne stvari so praviloma dostopne na lokalni ravni, če le stopimo iz cone udobja in se povežemo znotraj skupnosti. Na planetu je virov za zdaj še dovolj, da bi lahko kakovostno bivali vsi – (zlo)raba virov in distribucija bogastva sta ključni problem, za katerega pa ni videti, da bi se ga lotevali modro.«

Ljubljana ugovarja Evropski agenciji za okolje

V boju za resnične spremembe na bolje se je vedno znova treba vračati k izvoru kakovostnega in trajnostnega bivanja – v kako čistem okolju sploh (še) živimo. Pred dnevi je mnogo prahu dvignil podatek Evropske agencije za okolje (EAO), da spada Ljubljana – ki je kot glavno mesto Slovenije prizorišče velike množice trajnostnih dogodkov – med najbolj onesnažene evropske prestolnice, v katerih prebivalci zato prej resno zbolijo; Maribor se je odrezal malce bolje.

Ljubljanski župan Zoran Janković se je odzval z besedami, da gre za natolcevanja. Tudi vodja oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana (MOL) Nataša Jazbinšek Seršen je poudarila, da je kakovost zraka v Ljubljani dobra. Po besedah Jazbinšek Seršenove ne njej ne županu ni poznano, katere podatke so pri EAO uporabili za študijo:

»Na MOL se niso obrnili, da bi jim posredovali uradne podatke. Tudi zaradi drugih ugotovitev v študiji, ki so se nanašale na prometne podatke in ki niso bile korektne, je MOL posredovala ugovor na EAO.« Na novinarski konferenci je podala komentar, da se je v preteklosti večkrat zgodilo, da so bile izvedene podobne študije o kakovosti zraka z namenom primerjave evropskih mest:

»V eni študiji je bil, ko smo to nadalje raziskovali, uporabljen zgolj en podatek o emisiji enega od onesnažil, vzetega na obvoznici. Kar je seveda povsem nekorektno za strokovno oceno stanja.« Kot je bilo rečeno na dogodku, organiziranem za sedmo silo, ima Ljubljana malce slabši zrak le včasih pozimi v kurilni sezoni.

Mednarodno nagrajeni, a brez podpore

Eden najbolj vročih, trajnostno naravnanih festivalov ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu, je zagotovo MetalDays v idilični tolminski naravi ob Soči. »Ekologiji namenjamo posebno pozornost. Festival je član združenja A Greener festival Europe, ki ima visoke standarde ekoloških smernic.

Ločevanje odpadkov, stiskalnica za odpadke in ekipe čistilcev, ki skrbijo za prizorišče, so le nekateri od dejavnikov, ki pripomorejo k ohranjanju festivala in okolice na tako visoki ravni. Prvi koraki k trajnostnemu festivalu so se začeli že pred osmimi, devetimi leti, ko smo uvedli depozit za smeti in brezplačno ponujali biorazgradljive kline za šotore; imeli smo namreč kar veliko težavo s tem, da so klini ostali v tleh po festivalu in povzročali težave predvsem pašni živini in pri košnji trave.

Kmalu smo se znašli na svetovnem zemljevidu zelenih glasbenih festivalov, nagrade AGF Award, ki jih prejemamo že nekaj let zapored, pa so potrditev, da smo z idejami in izvedbo na pravi poti,« pove Nika Brunet Milunović, ki skrbi za promocijo in ekološko usmerjenost festivala. Pravi, da četudi občini Tolmin vsako leto prinesejo ogromno prihodka, nimajo finančne podpore:

»MetalDays kot popolnoma neodvisen festival ni nikoli prejel nobenega denarja od države ali katere koli druge ustanove. Prav to je stvar, ki bode v oči in so jo opazili tudi v tujini – nepripravljenost države, lokalnih skupnosti, ministrstev in drugih pristojnih oziroma ignoriranje pomembnega dejstva, da privabimo največ obiskovalcev v vsej državi; marsikdo je za Slovenijo slišal in jo obiskal prav zaradi našega festivala.

Tolminu in okolici omogočimo več kot 95.000 prenočitev, z našimi obiskovalci v občini Tolmin zunaj festivalskega območja brez prenočitev ustvarijo približno 1,2 milijona evrov prometa. Dokazali smo tudi, da so množične prireditve lahko usmerjene trajnostno, kako je mogoče dogodek z več kot 12.000 ljudmi iz več kot 70 držav izpeljati z minimalnim vplivom na okolje.« Letošnji festival, ki bo potekal med 24. in 30. julijem, bo poseben izziv, saj se vrača po dolgem premoru in prinaša precej novosti, tudi nevšečnih.

Ogrožena sta festival in narava

Prostorska ureditev bo precej drugačna, prav tako so prvič ukinili novinarske akreditacije, za kar je po besedah Brunet Milunovićeve en sam razlog: »Gradbišče obvoznice je grobo poseglo na festivalsko prizorišče in ga zmanjšalo za 20 do 30 odstotkov, zato fizično nismo sposobni zagotoviti prostora za novinarski šotor oziroma standarda, ki ga novinarji pričakujejo na takem dogodku. Odločitev ni bila lahka, je pa real­na in utemeljena.

Prizorišče festivala MetalDays, ki v Slovenijo pripelje največ obiskovalcev, med koncertom in nekaj ur zatem. FOTO: osebni arhiv

Kar zadeva Sotočje, to od letos ni več uradni del festivala in kot organizatorji ne odgovarjamo za morebitne tamkajšnje dogodke; glasba je dovoljena do 23. ure, med vikendom do 1. ure zjutraj, kar je tudi nova zahteva občine. To pomeni, da nismo konkurenčni drugim festivalom.« Zadnja leta se vsakič znova pojavijo namigovanja, da bo to zadnji MetalDays, a tokrat bo morda res ali pa bo število obiskovalcev v prihodnje drastično omejeno:

»Občina Tolmin je, kot ste obveščeni, sprejela sklep, da prihodnje leto ne bo več mogoče organizirati festivala z več kot 5000 obiskovalci. Nova festivalska lokacija je vedno aktualna, ni pa iskanje te tako preprosto, kot se morda zdi na prvi pogled … Glede izvedbe festivala v Tolminu prihodnje leto trenutno nimamo nobene dokončne odločitve. Na občini naj bi se glede omejitev in morebitnih sprememb sestali jeseni, zato smo zdaj fokusirani na letošnjo edicijo, ki jo želimo izpeljati kar najbolj uspešno.«

Vsekakor nameravajo še naprej slediti trajnostnim zgledom. Nekateri naravovarstveniki se sicer že od začetka spotikajo ob glasnost glasbe in trušč obiskovalcev, zaradi česar naj bi bila živa narava, denimo ptiči, v hudem, nepopravljivem stresu, kar Nika Brunet Milunović komentira: »Na to vam bodo najbolje znali odgovoriti tisti, ki so odgovorni za gradnjo obvoznice.

Ptiči se zaradi trušča, ki bo trajal dve leti, ne bodo zgolj umaknili in potem vrnili, ampak se bodo preselili trajno; enako velja za druge živalske vrste, ki so jim z obvoznico uničili ekosistem. Sotoč­je in samo prizorišče dogodkov tudi brez festivalov ni neokrnjena narava, če omenim le košnjo trave s traktorji in motornimi kosilnicami, sečnjo dreves, vožnjo z avtomobilom, plovbo po reki, vzdrževalna dela na različnih omrežjih, redne izlive oziroma onesnaževanje rek Tolminke in Soče zaradi bližnjih gospodarskih objektov ter obiskovalcev doline in Sotočja.

Če sem malo cinična – vsak bo našel nekaj, kar ga moti. Treba se je odločiti, kaj v tej zgodbi odtehta, in mi storimo vse in še več, kar nalagajo zakonodaja in uredbe, da pustimo prizorišče vsako leto v bistveno boljšem stanju, kot smo ga prejeli. Da si boste bolj predstavljali, o čem govorim, si oglejte fotografije, kako je videti festivalsko prizorišče ob sedmih zjutraj, potem ko je bil okoli polnoči na tem prostoru še koncert …«