Počitnice naj ne bodo »učitnice«

Kakšne naj bodo počitnice, da se bodo otroci z veseljem vrnili v šolske klopi?

Vsake počitnice bi morale biti namenjene odklopu od obveznosti in vsak otrok potrebuje čas in priložnost, da se posveti tistemu, kar ga veseli in zanima. Tudi če prve dni ne počne ničesar in se navidezno dolgočasi, je to v redu. Tudi večina odraslih prve dni dopusta ne dela nič, šele čez čas se začnejo kopičiti ideje, kako bi preživeli proste dni. Če teh idej otrok nima, ga lahko spodbudimo k razmišljanju, kaj bi si želel početi, česar med šolskim letom ne more zaradi drugih obveznosti. Ni splošnega recepta, dovolj je, da upoštevamo njegove želje in naredimo skupen družinski načrt. Tudi ni treba, da bi bil vsak počitniški dan zapolnjen z aktivnostmi. Med šolskim letom so premalo prepuščeni lastni domišljiji in razmišljanju o tem, kaj si želijo početi. Zato se odraslim zdi, da prve dni počitnic samo lenarijo in se dolgočasijo, in jim spet naložimo navodila in naloge … Pozabljamo, da dolgčas in »lenarjenje« lahko vodita do kreativnih idej. Brez skrbi, otrok si hitro najde zaposlitev.
Da bi se z veseljem vrnili v šolske klopi, pa je vendarle iluzorno pričakovati. Ponavadi se otrok veseli snidenja s sošolci in sošolkami, izmenjave počitniških dogodivščin, ne pa učenja in domačih nalog.
 

Ali je smiselno otroke med počitnicami usmerjati v učenje, ponavljanje snovi?

Počitnice naj bodo počitnice, ne učitnice. Usmerjanje v učenje in ponavljanje, utrjevanje snovi prejšnjega leta je dokaj nesmiselno. Ogromno otrok čuti odpor do učenja in se počitnic veselijo ravno zaradi tega – da pospravijo učbenike in zvezke. Namesto klasičnega učenja se raje z otrokom ukvarjajmo, počnimo tisto, za kar med letom zmanjka časa. Povežimo se kot družina, uživajmo v brezskrbnih poletnih dneh.
Pripravo na naslednje šolsko leto priporočam v zadnjem tednu avgusta, če smo opazili, da otrok težje miselno preklopi na šolske obveznosti. Vsekakor pa ne v obliki klasičnega sedenja za mizo in učenja z izpisovanjem in reševanjem nalog, ko so vrstniki na igrišču, izletu, morju. Učenje so lahko tudi družabna igra z vprašanji, uganke, kviz ipd. Osnove matematike lahko vadi mimogrede, ko si sam kupi sladoled, pisno izražanje pa z opisovanjem počitniških dogodivščin. Počitnice naj bodo čas za druženje, nova prijateljstva, kreativne ideje, čas, ko tudi otroci »napolnijo baterije«.
Ponavljanje snovi pri večini predmetov poteka vsaj polovico septembra in tako lahko otrok v šoli osveži spomin na snov prejšnjega leta. Če je ta bila dobro predstavljena, da se mu je usidrala v spomin, ni bojazni, da bi jo pozabil. Žal večinoma ni tako. Doživela sem izjemen primer, da je učiteljica sama kupila delovne zvezke za svoj razred, da bi med počitnicami ponavljali. Zahteve šole so velike in pogosto učitelji nimajo dovolj časa, da bi snov utrjevali. Če nas je tega strah, potem spremljajmo učno snov med letom, da bomo lahko med počitnicami iskali podobnosti v realnem življenju, kar ima lahko za otroka večji pomen, saj »doživi« učno snov po drugih zaznavnih kanalih kot pri pouku. Kljub temu … počitnice naj bodo počitnice.


 

Koliko staremu otroku lahko zaupamo, da je med počitnicami sam doma?

Ta starost je odvisna od posameznika, tako otroka kot starša. Otroka, ki je končal prvi razred, še ne moremo pustiti samega doma tako kot po tretjem ali četrtem razredu. Na samostojnost ga je dobro navajati že med šolskim letom, ko prihaja iz šole domov nekaj ur pred starši. Kaj v tem času naredi, je stvar dogovora v družini. Če mu zaupamo, da bo zmogel biti vse dopoldne sam, mu lahko to omogočimo. Tako spodbujamo njegovo samostojnost, lahko pa se tudi dogovorimo, da v tem času opravi kakšno delo.
Malo je staršev, ki imajo možnost dvomesečnega dopusta, zato si morajo pomagati z raznimi počitniškimi dejavnostmi. Njihova prednost je v tem, da je otrok v družbi vrstnikov, spoznava in se uči novih veščin, je pod nadzorom odraslih, morebiti tudi na svežem zraku. Koristno je, da se te dejavnosti ne menjavajo prepogosto, da otrok ne obiskuje en teden jezikovnega tečaja, drugi teden plavalnega, tretji teden pa konjeniškega. Dejavnosti izberimo glede na to, kaj mu je najljubše.
 

Kako preprečiti, da ne bo predolgo pred računalnikom ali televizorjem?

Če se odločimo, da bo otrok ali najstnik sam doma, priporočam družinski dogovor, ali bo v tem času imel kakšne posebne obveznosti ali pa si bo dejavnosti izbral sam. Vse je stvar zaupanja in komunikacije v družini. Sama ne vidim nič spornega v tem, da otrok dopoldne preživi v lenarjenju, branju knjig, igri s prijatelji in pri kakšnem gospodinjskem opravilu. Občasen klic iz službe tudi ni odveč, če nas skrbi, ali je za računalnikom in koliko časa. Če ne želimo, da ga uporablja, pa bomo poskrbeli za njegovo nedostopnost. Spodbujajmo otroke, da ustvarjajo na področju, ki jim je najljubše. Vprašajmo jih, kakšne bi bile njihove idealne počitnice in kako se jim lahko čim bolj približamo.
 

Kakšne dejavnosti izvajate v Rumeni hiški med šolskim letom, kakšne med počitnicami?

Kot mentorica za uspešno učenje predvsem svetujem, usmerjam in vodim otroke in najstnike do bolj učinkovitih pristopov k učenju. Ker pa je trenutni šolski sistem tak, da večina otrok potrebuje pomoč in podporo staršev, tudi njih usmerjam in jim svetujem, kako otroku pomagati pri učenju, da se čim manj vpletajo v šolske obveznosti.
Med šolskim letom izvajam individualne in personalizirane programe učenja, kjer poleg tehnik učenja treniramo še vizualizacijo, tehniko vizualnih podob in risanje učne snovi, kreativno mišljenje, učno snov oblikujemo v zgodbo, sproščanje pred testom ali učenjem. Novost so celoletne skupinske delavnice učenja, kar bodo nekateri lahko preizkusili v prilagojeni počitniški obliki – »počitniška domišljijska risalnica« v začetku julija. Posebnost so tudi delavnice za otroke in starše, na katerih se naučijo prijemov, kako učno snov prenesti v masažo. Želim spodbuditi razmišljanje, da je lahko učenje način povezovanja z otrokom, če se ga lotimo na lahkoten, sproščen in preprost način. Na spletni strani Rumene hiške si lahko starši prenesejo tudi brezplačni e-priročnik »Kako otroka spraviti za mizo, da se začne učiti …, ali 7 korakov, s katerimi prihranite živce parajoče sedenje za mizo«. K. H.