Po poteh kril Edvarda Rusjana – iz Gorice v Beograd

Zgolj 23 let je imel Goričan Edvard Rusjan, ko se je leta 1909 prvič dvignil v zrak z letalom, ki sta ga skonstruirala in izdelala z bratom Josipom. Njegov polet z motornim letalom je bil prvi v Avstrogrski državi in med prvimi desetimi na svetu. Rusjan je svetovni pionir letalstva in vizionar. Za vzlet je izbral travnik na Rojcah, le streljaj od Gorice v današnji Italiji. Na tem travniku so nekaj let kasneje zgradili Avstrijci veliko vojaško letališče. Prejšnji teden je z njega v spomin na 135-letnico rojstva pogumnega Edvarda poletelo devet slovenskih letal proti Beogradu, kjer je takrat 25-letni pilot pred 110 leti strmoglavil.

 

Rusjan idol letalcev

»Nepojmljivo je, da jima je uspelo z bratom v tistih časih brez informacij, brez posebnega znanja, brez materialov, ki jih po­znamo danes, brez modernih tehnologij v nekaj mesecih zgraditi letalo. Takrat še ni bilo letal, ni bilo niti telefonije čez Atlantik, kjer sta brata Wright sicer vzletela že nekaj let pred bratoma Rusjan. A informacij o tem v Evropi ni bilo. Rusjanov uspeh je res neverjeten,« je dejal Franci Šalamun, eden od devetih pilotov, ki so minuli petek poleteli z letališča Rojce proti Beogradu.


 

Narod letalcev in graditeljev letal

Slovenci smo od Rusjana naprej narod letalcev. Tradicija sega pravzaprav še za poldrugo desetletje nazaj, ko je danes malo poznani Luka Jerše v Mariboru leta 1895 zgradil prvo jadralno letalo in z njim poletel. Ta podvig se je zgodil pičla štiri leta za znamenitim nemškim pionirjem letalstva Ottom Lilienthalom. Zdaj je med nami 2500 letalcev – poklicnih pilotov, pilotov športnih, ultralahkih in jadralnih letal, zmajarjev, padalcev in balonarjev.



Bogata zgodovina in sedanjost kažeta, da smo Slovenci tudi narod letalskih konstruktorjev in samograditeljev. Flamingo, eno najnovejših v Sloveniji skonstruiranih in izdelanih letal z odličnimi letalnimi sposobnostmi, je nastal med druženjem našega sogovornika Šalamuna z letalskimi prijatelji Aleksandrom Špacapanom, Francem Orlandom, Marjanom Medičem in drugimi. »V nasprotju z Rusjanoma, ki sta naredila letalo v nekaj mesecih, smo mi potrebovali osem let,« pravi. Zdaj je izdelanih pet flamingov in Šalamun, po izobrazbi zdravnik, ki je tudi strasten letalec, je v Srbijo letel z enim od njih.



Tik ob letališču Rojce, od koder so slovenski piloti tokrat prvič krenili proti Beogradu, stoji Pipi­strelova tovarna letal; od tod poleta Pipi­strelov preizkusni pilot Nejc Faganelj, prav tako eden od udeležencev aerorelija Edvarda Rusjana iz Gorice v Beograd. Tako Slovenci na Rojcah nadaljujemo tradicijo bratov Rusjan iz leta 1909, Avstrijcev, ki so imeli tukaj letališče za šolanje pred prvo svetovno vojno, in velike letalske baze za šolanje italijanskih pilotov med obema vojnama. Ko je bilo letališče na Rojcah v zenitu, je bilo na njem v hangarjih 150 italijanskih letal. Tokrat je z njega vzletelo devet slovenskih.
 

»Romanje« k Rusjanu in aeroreli

»Romanje« k Rusjanu v Beograd, kjer je pogumni mladenič, graditelj in pionir letalstva pokopan, ima že 15-letno tradicijo. Ernest Ferk iz Združenja ljubiteljev letalstva Edvard Rusjan Brežice organizira vsako leto na dan Rusjanovega strmo­glavljenja – to je bilo 9. januarja 1911 – avtobusni izlet v Beograd. Brez njegovega entuziazma bi Rusjan najverjetneje že izginil iz kolektivnega spomina; on je v Beogradu poskrbel za urejen grob, spominsko tablo, kmalu bo postavljena še Rusjanova klopca.



Tokrat so se mu prvič pridružili piloti s svojimi letali. Na pobudo goriškega župana Klemna Miklaviča so se organizirali novogoriški letalci, ki se jim je pridružilo nekaj prijateljev iz Ljubljane in Kamnika. Vodstvo občine vidi v Rusjanu priložnost za promocijo tehniške kulture in povezovanje obeh Goric. Rusjan je živel v času, ko je bila to ena država, očetova sodarska delavnica, v kateri so nastajala letala, pa je stala med obema današnjima Goricama. Idealna priložnost za to, da dobi Rusjan osrednje mesto v letu 2025, ko bosta Gorici skupaj evropska prestolnica kulture.


 

Brezmejno nebo

Prijeten nemir se je širil med piloti in sopotniki, ko smo se zbrali na Rojcah, da bi tokrat tudi z aerorelijem proslavili Rusjana. Dan je bil poletno vroč, za Srbijo, kamor bomo leteli, so bile pozno popoldne napovedane nevihte. Nevihte so za mala letala, kakršna se bodo čez nekaj minut dvignila z Rojc, nevarne. Še zadnji brifing pilotov – priprava na letenje, na katerem poda vodja letenja zadnje informacije, tudi o alternativnih letališčih za pristanek, če na Vojki, majhnem športnem letališču v Stari Pazovi v bližini Beograda, ne bi bilo mogoče pristati. Nato drug za drugim vzletamo.



Peljati se v cessni grand caravan, letalu, ki lahko sprejme devet potnikov, ni tako zelo vznemirljivo kot v majhnem dvosedežnem ultralahkem letalcu. V primerjavi z njim vzbuja takšna cessna že na prvi pogled občutek varnosti in zanesljivosti. Letalo je čvrsto, robustno grajeno, narejeno za prav takšne kratke terene, kakršen nas čaka na letališču Vojka pri Beogradu, kjer meri pristajalna steza pičlih 700 metrov. Seveda še veliko lažje pristaja in vzleta – kot vsa letala – z dolgih stez.

»Med piloti je cessna grand caravan kultno letalo, v svetu zelo prepoznavno za pristajanje na kratkih stezah. Ima vrhunske sposobnosti,« pove Žiga Pogačnik, poklicni pilot, zaposlen pri podjetju Flycom, katerega last je cessna caravan, kupljena šele predlani. Žiga vzbuja veliko zaupanje. Ima raznovrstne letalske izkušnje: z jadralnimi, vojaškimi in potniškimi letali je naletel že osem tisoč ur. Vsi piloti Adrie po njenem stečaju niso imeli takšne sreče kot on: zaposlilo ga je domače letalsko podjetje, medtem ko je moralo največ njegovih kolegov pilotov s trebuhom za kruhom v svet in letijo kdove kje vse.



Po nekaj minutah v zraku se počutimo kraljevsko. Majhne oblake, kumuluse, pa reke in jezera, hribe in doline gledamo od zgoraj navzdol, med večjimi kongestusi na poti čez Hrvaško in Srbijo umetelno vijugamo kot baletniki na odru. Naš oder je odprto in široko nebo. Meja ni videti nikjer. Čez manj kot dve uri varno pristanemo na Vojki, kjer nas pričakajo srbski letalci na čelu z letalsko legendo – vojaškim preizkusnim pilotom in inštruktorjem Mirkom Anželom.


 

Slovenci v Beogradu

Mirko Anžel, ki se je rodil v Trbovljah, je svojo poklicno pot vojaškega pilota začel v Zadru, sklenil pa v Beogradu. Kot preizkusnemu pilotu so mu bile odprte kabine letal po vsem svetu. S športnimi letali leti še zmeraj, tudi v Sloveniji. Medtem ko se običajno pot pilota vrti okoli desetih ali največ 20 tipov letal, je Mirko letel z nepredstavljivo velikim številom različnih letal – več kot 80. Zelo se veseli naslednjega leta, ko nameravajo na Vojki kupiti dvokrilnega starodobnika; Mirko bo njegov prvi pilot.



Letalska šola Vojka je Mirka Anžela v svoji klubski sobi uvrstila na častno mesto, poleg fotografij štirih najboljših preživelih pilotov druge svetovne vojne in dveh padlih srbskih pilotov iz zadnje vojne je tudi fotografija mladega pilota Mirka, ko vstopa v letalo mig 29. V Srbiji je drugače kot v Sloveniji; tam so na svoje dobre vojaške pilote ponosni. Mirko je kot najboljši študent svojega letnika predal predsedniku Jugoslavije Titu štafeto. V času nekdanje Jugoslavije je živelo v Srbiji okoli 20 tisoč Slovencev in Mirko Anžel je eden od njih. Danes je v Srbiji še okoli 4000 Slovencev.
 

Evropska prireditev

Anžel je naslednji dan vodil prelet štirih šolskih letal lasta čez Beograd, kar je bila krona slovesnosti, ki je na Kalemeg­danu potekala v spomin na Rusjana. Rusjan je tako po 110 letih, ko ga je sklatila z neba v Beogradu močna košava, veter, ki ga ni poznal, spet povezal slovenske in srbske letalce, obe državi in njuno diplomacijo, slovesnosti sta se namreč udeležila tudi vojaška vrhova obeh držav.



»Nekaj sto kilometrov med Ljubljano in Beogradom je blizu po zaslugi letalstva,« je dejal v govoru slovenski veleposlanik v Srbiji Damjan Bergant. Na slovenskem veleposlaništvu je slonela organizacija dogodka v Beogradu, ki sta se ga udeležila tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš in poveljnik vojaškega letalstva Srbije Duško Žarković, vsak s svojo ekipo.

»Naš cilj je, da bi aeroreli prerasel v širši mednarodni dogodek, ki bi se ga udeležili letalci iz vse Evrope,« pa je napovedal novogoriški župan Klemen Miklavič. Občina Nova Gorica, Aeroklub Nova Gorica in združenje ljubiteljev Edvarda Rusjana iz Brežic so organizirali pot v Beograd in dogodek v Sloveniji.

Ponos na obeh straneh meje

Novogoričani vidijo v bratih Rusjan avantgardo za razvoj tehniške kulture v Evropi. Po Miklavičevih besedah »sta brata Rusjan simbol domiselnosti in ustvarjalnosti tukajšnjih ljudi, našega položaja, nanju smo ponosni na obeh straneh meje«, kot je dejal na slovesnosti, posvečeni Rusjanu v Beogradu in dodal, da je to »trenutek čaščenja napredka človeškega uma. Letenje je bilo velik preskok v dojemanju sveta. Imeli smo srečo, da smo imeli genija v svojih vrstah. Rusjan simbolno povezuje Slovenijo in Italijo, povezani smo tudi z Beogradom.«

Aeroklub Nova Gorica se je na županovo pobudo, da bi oživili spomin na svetovnega pionirja letalstva, odzvalo z aerorelijem od Gorice do Beograda, ki so ga poimenovali po Rusjanu. »Aeroreli Edvarda Rusjana je bil že izpeljan v naši nekdanji državi Jugoslaviji, v organizaciji Nove Gorice bo tokratni prvi. V prihodnjih letih želimo vanj vključiti tudi druge slovenske in evropske pilote. Vipavska dolina je zaznamovana z letalstvom, danes predvsem zaradi Pipistrelove proizvodnje letal. Temu sta botrovala tudi brata Rusjan,« je dejal predsednik aerokluba Nova Gorica Valter Faganelj.



Na prireditvi v Beogradu je zbrane nagovoril tudi Mika Isaković, pilot, inštruktor in sodnik letalskih tekmovanj, ki je bil udeleženec vseh 29 takratnih aerorelijev Edvarda Rusjana. To so bila tekmovanja, ki se jih je udeleževalo med 30 in 50 pilotov iz vse Jugoslavije, skupaj 520 tekmovalcev, je navedel. »Rusjana smo nasledili od naših prednikov, naša generacija je ime negovala z aero­reliji, prav je, da ga predamo prihodnjim rodovom,« je dejal. Isaković ima tri sinove, ki so vsi poklicni piloti. Njegova vnukinja je slovenska plavalna šampion­ka in dobitnica srebrne olimpijske kolajne iz Pekinga Sara Isaković.


 

Pilotke in piloti: Rusjan povezuje

Ob tokratnem aeroreliju in prireditvi, posvečeni Edvardu Rusjanu v Beogradu, so se srečale tudi predstavnice Društva letalk Slovenije in Združenja pilotk Srbije. Kaj jim pomeni Edvard Rusjan? »Poleg zgodovinske vloge za letalstvo je danes pomembno predvsem to, da je Rusjan povod za druženje letalcev in priložnost, da se negujejo prijateljski odnosi med državama. Rusjan je za mlade, ki želijo osvojiti nebo, vzor uspeha. Nanj in na druge letalske pionirje ne smemo pozabiti, bili so začetniki današnje tehnologije, ki je človeku omogočila osvojiti nebo. Tradicija je zelo pomembna,« je dejala Olga Lazić, predsednica pilotk Srbije in meteorologinja na beograjskem letališču Surčin.



»Rusjan je del naše zgodovine, zelo vitalnega pomena za današnji čas. Ne razdvaja, pač pa povezuje države in ljudi. Rusjan je bil entuziast, v današnjem času se teži povsod k profesionalnosti. Naloga letalskih organizacij je tudi ta, da ohranjamo vez med poklicnim in ljubiteljskim letalstvom. Rusjan je priložnost za to,« sklene Igor Eržen, predsednik Letalske zveze Slovenije, pilot ultralahkih letal in jadralni padalec, ki je letel iz Gorice v Beograd z ultralahkim letalom jabiru.