Planica letos ne bo izgovor

Dvoranska atletika že dolgo ni v središču zanimanja slovenske športne javnosti. Če je sploh kdaj bila. Konkurenca med športi je pozimi huda: poleg zimskih športov poteka večina državnih prvenstev v igrah z žogo, v drugi polovici januarja se začne teniški turnir za grand slam v Melbournu, sredi februarja se nadaljuje nogometna liga prvakov … Za nameček vsakokratni vrhunec atletske dvoranske sezone – evropsko ali svetovno prvenstvo – pogosto časovno sovpada s slovenskim športnim praznikom.

Vendar je Planica zgolj ena plat kovanca. Na drugi piše, da od evropskega prvenstva v Torinu 2009, ko sta se s kolajnama okitili Marija Šestak v troskoku in Sonja Roman v teku na 1500 metrov, slovenski atleti na največjih dvoranskih tekmovanjih niso osvojili nobene kolajne več. Vmes so si na prostem priborili štiri, kar bi bil svojevrsten paradoks, saj je konkurenca v dvorani praviloma manj zaostrena. A kaj, ko je tri od teh štirih kolajn osvojil Primož Kozmus, ki v dvorani pač ni mogel tekmovati. To seveda ne pomeni, da si dvoranska atletika ne zasluži pozornosti, sploh letos, ko slovenski atleti drug za drugim dosegajo vrhunske izide.

Revanša za Glasgow?

Luka Janežič je pred dvema letoma prišel blizu. Zelo blizu. Na evropskem prvenstvu v Glasgowu se mu je bron izmaknil za pičli dve stotinki sekunde, potem ko ga je v ciljni ravnini prehitel Nizozemec Tony van Diepen. Lani so dvoransko svetovno prvenstvo odpovedali zaradi pandemije koronavirusa in ga ne bodo nadomestili, tako da je letos na sporedu znova tekmovanje
najboljših atletov stare celine.

Za prvenstvo, ki ga bo med 5. in 7. marcem gostil poljski Torun, je doslej normo izpolnilo štirinajst slovenskih atletov. Med njimi je največja uganka prav Janežič, ki letos zaradi poškodbe ni tekmoval. To se bo spremenilo prav ta vikend, ko bo državni rekorder na 400 met­rov nastopil na balkanskem prvenstvu.



Kot pravi, je bil pred poškodbo leve stegenske mišice dobro pripravljen. Po treh tednih skoraj brez teka težko oceni svojo formo, toda če bo raven pripravljenosti vsaj približno zadržal, bo gotovo v širšem, če ne ožjem krogu favoritov za kolajne. Zanimivo bo videti tudi, koliko atletov bo izpustilo dvoransko sezono, ker poleti sledi vrhunec štiriletnega, tokrat izjemoma celo petletnega ciklusa – olimpijske igre.

Trenutni pogled na evropsko lest­vico teka na dva dvoranska kroga ne razkriva posebej dih jemljočih rezultatov. Na vrhu je dvoranski kralj, Čeh Pavel Maslak. Trikrat­ni svetovni in trikratni evropski dvoranski prvak je v Ostravi tekel 46,22, kar je več kot sekundo slabše od njegovega osebnega rekorda. Sledita mladi Šved Carl Bengtström s 46,35 in Nemec Marvin Schlegel s 46,58. Spomnimo, Janežičev osebni rekord iz leta 2018 znaša 46,02.

Tako hitra, da se je znašla v dilemi

Sodeč po prikazanem v letošnji sezoni bo v Torunu visoko ciljala Maruša Mišmaš Zrimšek. Specialistka za tek na 3000 metrov z
zaprekami je na državnem prvenstvu 800 metrov pretekla v 2:01,65, kar je za »stiplašico« nepredstavljivo hitro. Ker njene paradne discipline na dvoranskih prvenstvih ni, zdaj koleba med 1500 in 3000 metri. Sprva se je nagibala k daljši razdalji, na kateri ima trenutno peti najboljši rezultat v Evropi, po odličnem dosežku na 800 metrov pa je postala mamljiva tudi krajša, ki je letos še ni pretekla na vso moč.



Obe disciplini imata nesporno favoritinjo: na 1500 metrov je to Britanka Laura Muir, na 3000 met­rov pa Nizozemka Sifan Hassan. Druge tekmice niso nepremagljive: ob ugodnem razpletu …

Mišmaš Zrimškova pravi, da zagotovo ne bo nastopila na 800 metrov, saj to razdaljo teče enkrat na dvoransko sezono, lani je recimo sploh ni, in v prerivanju še ne zna tekmovati. Se pa bo v tej disciplini preizkusila njena trening partnerica Anita Horvat, sicer državna rekorderka na 400 metrov. Normo je izpolnila tudi Jerneja Smonkar.

Napako bo morala odpraviti

Trenutno najvišje uvrščena Slovenka na evropskih tablicah je Tina Šutej. Doslej so le tri tekmovalke dosegle boljši rezultat v skoku ob palici. Štiri metre in sedemdeset centimetrov, kolikor je Šutejeva preskočila na mitingu v Ostravi, je štiri centimetre manj od njenega lanskega državnega rekorda v dvorani in pet centimetrov manj od rekorda na prostem.



Na zadnjih tekmah je konstant­na na višini 4,50, kar je nekoliko manj od njenih pričakovanj. Težave ima z vbodom palice v korito po zaletu, kar pomeni, da nato prenos energije na palico ni najboljši.

Če bo nekdanja mladinska svetovna podprvakinja napako odpravila na najpomembnejši tekmi dvoranske sezone, bi se morala vmešati v boj za kolajne.

Ugibanja v času koronavirusa

Čeprav so slovenski atleti v prvi polovici dvoranske sezone navduševali – poleg potencialnih kandidatov za odličja velja omeniti še Majo Mihalinec Zidar, ki se je na stotinko sekunde približala osebnemu rekordu na 60 metrov (7,21), in kopico mladih atletov, ki so prvič izpolnili normo za veliko člansko tekmovanje – velja ostati previden pri napovedih. Koronski časi so specifični. Potovanja so otežena, zato nekateri atletski zvezdniki raje trikrat premislijo, preden se odpravijo na miting v tujino. Marsikdo letos sploh še ni nastopil.

Vsekakor se nam čez štirinajst dni obetajo zanimivi atletski boji. In Planica letos ne bo mogla biti izgovor.