Pes na dopustu

Poletne temperature kar kličejo po osvežitvi v morju, jezeru, reki ali bazenu. Tisti, ki si letos še niso privoščili dopusta, bodo gotovo zanj izkoristili avgust, nekateri še september. Na poletnih oddih se lahko odpravimo tudi z našimi kosmatimi družinskimi člani, torej kužki in muckami, pri čemer pa velja upoštevati nekaj koristnih nasvetov. Tako bo naše potovanje s štirinožnim prijateljem lepa pustolovščina tudi zanj.

Potni list za kosmatince

Dejstvo je, da vsi hišni ljubljenčki niso primerni za potovanja. Najpogosteje nas spremljajo psi, včasih tudi mačke. Pa tudi ti morajo biti zdravi, socializirani oziroma navajeni spremembe okolja in ljudi. Za ljubljenčke, ki imajo zdravstvene težave – pogosto so to tudi starejše živali in živali, ki so plašne –, pa je najbolje, da ostanejo v varstvu skrbnikov, ki jih poznajo. Na potovanje v tuje države lahko vzamemo psa, mačko in belega dihurja, če je ta čipiran in ima ustrezne dokumente, torej potni list za hišne živali s potrdili o cepljenjih in drugih preventivnih zdravstvenih terapijah. Lastniki psov naj zato pri veterinarju preverijo, katere zahteve postavlja država, kamor so namenjeni, in ali je njihova pasma tam sploh dobrodošla. Recimo na Hrvaškem so nekatere pasme na seznamu nevarnih in kot take nezaželeni gostje.

Kužki dobrodošli

Za počitnikovanje s psom mora biti primeren tudi počitniški kraj. Namreč psi niso povsod dobrodošli, čeprav je nastanitev, kjer se ne branijo družin s kužki, čedalje več. Prav tako je vedno več t. i. pasjih plaž, kjer lahko kosmatinci brezskrbno čofotajo po morski vodi in lovijo žogico. Obstajajo celo do psov prijazni kampi – enega tak­šnih smo zasledili v hrvaški Istri –, kjer imajo med drugim pasje igrišče, negovalni studio za pse, trgovino, varstvo psov, ograjene terase mobilnih hišk in podobno. Sicer pa se že pred potovanjem pozanimajmo, kje v našem počitniškem kraju je najbližji veterinar – za vsak primer, če bo imel hišni ljubljenček zdravstvene težave.

Varno na pot

Večina lastnikov psov se bo na počitnice podala z avtomobilom, čeprav so psi dobrodošli tudi na nekaterih javnih prevoznih sredstvih. Tudi na letalo ga lahko vzamemo, vendar se moramo pred takšno potjo posvetovati z letalskim prevoznikom, kako ima urejeno prevažanje psov, katere dokumente potrebujemo in koliko stane pasja vozovnica. Dodajmo, da manjši kužki lahko potujejo na krovu letala v transportnem boksu in v družbi lastnika, večje pasme pa praviloma namestijo v prtljažnem prostoru.

Najvarneje in najudobneje bomo psa prevažali v posebnem boksu, ki je primerno pritrjen v prtljažnem delu avtomobila. Ob morebitnem trku namreč lahko naš hišni ljub­ljenček postane smrtonosni projektil, če ni primerno nameščen. Če ga bomo prevažali na zadnjem sedežu, si omislimo posebno oprsnico, ki jo vpnemo v zaponko za varnostni pas. So pa strokovnjaki AMZS na svojih preizkusih naleteli na primere, ko so se takšne oprsnice zaradi velikih sil ob trku tudi strgale. Zato priporočajo že omenjeno prevažanje v boksu ali prtljažnem prostoru s pregrado. Nikoli pa se žival ne sme prosto gibati po avtomobilu. In morda še najpomembnejše: živali nikoli ne puščamo samih v avtomobilu, saj doživijo toplotni udar bistveno prej kot ljudje.

Ne pozabimo na postanke

Če bo naša pot trajala več ur, poskrbimo za postanke vsako uro ali dve, da se bo kuža sprehodil, opravil potrebo in rehidriral. Vsekakor imejmo vedno s seboj plastenko vode in posodo, iz katere bo pil. V trgovinah za hišne ljubljenčke so na voljo tudi posebne plastenke z integrirano podolgovato skledo. Poleg ovratnice (ali oprsnice), povodca in posode za vodo sodijo v pasji kovček še hrana, priboljški, zaščita pred klopi, bolhami, srčno glisto – lahko v obliki ampule, ki jo nanesemo pred potovanjem, ali ovratnice.

Del potovalne opreme naj bo tudi »pasja prva pomoč«: fiziološka raztopina, gel za zaščito manjših ran, prebiotiki in probiotiki za pomoč pri težavah s prebavo, sredstvo za ustavljanje driske, v poletnih mesecih še prašek z elektroliti v primeru večje fizične aktivnosti. Včasih pride prav tudi pripravek za pomiritev želodca – če je kuža nagnjen k potovalni slabosti.