Obdobje alergij se vse bolj podaljšuje

Seneni nahod ali sezonski alergijski rinitis je nadloga, ki muči skoraj polovico ljudi, mnogo jih zato potrebuje zdravniško pomoč, včasih celo hospitalizacijo. Glavni krivci so cvetni prah dreves, trav in plevelov, največ ljudi v Sloveniji pa je preobčutljivih za brezo in trave. Zaradi čedalje bolj zabrisanih letnih časov in globalnega segrevanja strokovnjaki ugotavljajo, da se obdobje sezonskih alergij začenja prej in se vse bolj podaljšuje.

To pri svojem delu ugotavlja tudi zdravnik Mark Kačar, specialist alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, ki pravi, da se sezona alergij na cvetni prah ni začela šele spomladi, ampak že konec decembra z zgodaj cvetočimi drevesi, med katera sodijo tudi alergogene leske. »Običajno je veljalo, da drevesa cvetijo od februarja do konca marca, trave pa od aprila do junija. Zdaj vemo, da drevesa cvetijo od decembra do maja, trave pa povzročajo težave od marca do avgusta. Vse to pripisujemo globalnemu segrevanju.«

Alergolog Mark Kačar pravi, da so bila bremena alergenov prejšnji teden zelo visoka in so morali veliko ljudi napotiti na urgenco. FOTO: Tea Močnik/klinika Golnik

V alergološki enoti na Golniku sprejemajo paciente z različnimi težavami. »Skoraj polovica obravnavanih so pacienti s hudimi alergijskimi reakcijami na zdravila, približno četrtina jih je tu zaradi anafilaksije po piku kožekrilcev, torej ose ali čebele, 20 odstotkov pacientov ima inhalatorne alergije, le kakšnih pet odstotkov pa jih pride zaradi imunskih pomanjkljivosti in drugih alergij,« pojasnjuje alergolog. Po hitrem okvirnem izračunu v povezavi z alergijami v ambulantnih in hospitalnih pregledih vsako leto obravnavajo približno 5300 novih pacientov. Vendar ambulanta na Golniku ni edina, ki deluje na tem področju, svojo izpostavo ima še v Ljubljani, bolnike obravnava tudi pulmološka ambulanta v Kliničnem centru v Ljubljani, svojo alergološko ambulanto ima Maribor …

Ko se imunski sistem pretirano odzove

Simptome senenega nahoda večina dobro pozna, saj kihanje, izcedek iz nosu in srbenje oči, ki lahko postanejo prav neznosni, marsikomu zagrenijo dneve ne le v naravi, ampak tudi za štirimi zidovi. Poleg sezonskega rinitisa obstaja celoletni alergijski rinitis, ki povzroča nevšečnosti ne glede na letni čas. Medtem ko je sezonski povezan s pelodom, ki se pojavi v zraku ob cvetenju različnih rastlin in pogosto povzroča močnejše akutne simptome, celoletni rinitis izzovejo alergeni, ki so v našem okolju ves čas, kot so pršice, hišni ljubljenčki in plesni. »Oba rinitisa sta posledica vnetja nosne sluznice, ki nastane kot posledica pretiranega odziva našega imunskega sistema na neškodljive snovi, imenovane alergeni. Ta preobčutljivost se kaže v vrsti simptomov, ki jih pogosto zamenjamo z navadnim prehladom. Vendar se rinitis od prehlada razlikuje po odsotnosti splošnih znakov okužbe, kot so povišana telesna temperatura, bolečine v telesu in vneto grlo. Medtem ko prehlad običajno mine v tednu dni, alergijski rinitis traja, dokler smo izpostavljeni alergenom,« pojasnjuje sogovornik.

Na vprašanje, katere rastline so najbolj nevarne in problematične, zdravnik odgovarja, da je to v resnici bolj vprašanje za botanike. »Vemo, da so recimo brezovke navzkrižno reaktivne, tako da imajo breza, jelša in tudi leska zelo podobne alergene, težko pa je reči, da je kriva prav določena vrsta rastlin. Vemo pa, da je med pleveli izrazito problematična ambrozija, medtem ko gre pri travah za njihovo mešanico, in ne eno samo.«

Veliko ljudi so napotili na urgenco

Nekatere znanstvene raziskave trdijo, da se zaradi podnebnih sprememb ne podaljšuje le obdobje alergij, ampak tudi njihova intenzivnost. »Intenzivnost je izredno variabilna,« pravi zdravnik. »Ravno prejšnji teden je bil zelo hud, ker so bila bremena alergenov zelo visoka in smo morali veliko ljudi napotiti na urgenco. Intenzivnost simptomov skoraj linearno korelira z bremenom alergenov v zraku, ki poraste po daljšem obdobju dežja ali mraza. Ko se ozračje hitro segreje, začnejo vse rastline naenkrat sproščati alergene. Če se temu pridruži še vetrovno ali sončno vreme in se ljudje več gibljejo zunaj, lahko kar nenadoma opazimo velik porast simptomov.«

Včasih so lahko respiratorne težave zaradi cvetnega prahu tako hude, da je pacienta treba zdraviti v bolnišnici. »To se ne dogaja tako redko, kot bi morda pričakovali,« pravi alergolog. »Gre predvsem za posameznike, ki imajo alergijsko astmo, in pri res hudem poslabšanju bodisi potrebujejo intravensko terapijo s steroidi bodisi dodatek kisika v vdihanem zraku. To se mogoče zgodi v povprečju enkrat na dva tedna. Zelo redko pa je, da je zaradi tega tako imenovanega astmatičnega statusa potrebna tudi intubacija.«

Treba je prelisičiti telo

Prvi korak k vsaj delnemu zmanjšanju mučnega smrkanja in srbečice je prilagoditev življenjskega sloga, k čemur sodi tudi izogibanje gibanju na prostem v najbolj obremenjenih dneh. »Pri obvladovanju simptomov sta ključni prepoznavanje in izogibanje alergenom, kar vključuje spremljanje ravni cvetnega prahu v zraku, svetujemo tudi redno umivanje obraza po zadrževanju na prostem, redno umivanje las ter izpiranje nosu s fiziološko raztopino,« pojasnjuje alergolog.

»Poleg modifikacije življenjskega sloga pa po smernicah svetujemo uporabo topikalne terapije, tj. nosnih steroidnih sprejev, antihistaminskih kapljic, lahko tudi v kombinaciji nosnega antihistaminika in kortikosteroida. Temu se lahko doda še sistemski antihistaminik, torej antihistaminik v obliki tablet. Pri bolj odpornih oblikah alergij pride v poštev tudi imunoterapija, s katero s podjezičnimi tabletami ali kapljicami, lahko pa tudi s podkožnimi injekcijami, dosežemo, da se pri bolniku razvije toleranca za alergen. To pomeni, da na neki način prelisičimo telo, da alergen neha prepoznavati kot alergen in ga začne tolerirati.«

Sezona cvetnega prahu se začenja z lesko in jelšo, v Primorju tudi s cipresovkami. FOTO: Igor Modic

Zdravnik pojasnjuje, da ta metoda ni ne preprosta ne poceni, zato mora pacient dosegati določene kriterije. »Bolezen mora biti relativno slabo nadzorovana in neodzivna na standardno terapijo. Povedati pa je treba, da je terapija tudi zelo zamudna za pacienta in zahtevna za zdravstveno osebje, ker jo je treba uvajati in spremljati pod bolnišničnim nadzorom. Posamezniki, ki se odločijo za podjezično oz. sublingvalno imunoterapijo, morajo biti izredno dosledni, zdravila je treba vzeti vsak dan ob istem času. Če pa se pacient odloči za podkožno oz. subkutano imunoterapijo, mora iti v bolnišnico vsaj enkrat na mesec, in to precej dolgo. Celotna imunoterapija je dolg proces, ki traja do pet let, je pa odlična metoda, ki res pomaga. Ko pacientom razložimo, kako zahtevna je, se jih veliko odloči, da bodo raje vztrajali pri standardni terapiji, ki je izredno učinkovita. Če jo dosledno izvajajo, večina pacientov doseže zelo zadovoljivo kontrolo nad simptomi.«

Alergije nas lahko spremljajo vse življenje ali pa tudi izzvenijo, zlasti kadar se v telesu zgodijo velike hormonske spremembe, kot recimo v puberteti, po prvem porodu ali menopavzi. »Alergije se lahko pojavijo v zgodnjem otroštvu in izzvenijo s puberteto. Lahko se pojavijo v puberteti in so prisotne tudi v odraslem obdobju. Točnega vpliva spolnih hormonov nanje še ne razumemo, je pa to znan fenomen. Pogosto našim pacientom, še zlasti pediatričnim, rečemo, naj počakajo do pubertete, saj obstaja možnost, da bo alergija izzvenela. Vedno lahko dobiš novo ali pa se stare znebiš. Vsekakor zmeraj obstaja upanje,« sklene alergolog Mark Kačar.

Začne se z lesko in jelšo

Na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) vsak teden objavijo napoved obremenjenosti zraka s cvetnim prahom, meritve pa opravljajo na štirih lokacijah: v Izoli v submediteranskem fitogeografskem območju, v Ljubljani in Mariboru v predalpskem in Lendavi v subpanonskem. »Meritve potekajo vse dni v letu, tudi zunaj sezone, da zaznamo vsa morebitna dogajanja, povezana z vremenom in podnebnimi spremembami,« pojasnjuje Andreja Kofol Seliger, vodja Enote za aerobiologijo pri NLZOH.

Obdobja v letu, ko nismo izpostavljeni cvetnemu prahu, se skrajšujejo, pravi Andreja Kofol Seliger, vodja enote za aerobiologijo pri NLZOH. FOTO: Igor Mali

Vsem, ki imajo težave zaradi reakcij na cvetni prah, svetujejo, naj opazujejo razvoj cvetenja v njihovem neposrednem okolju, saj so lahko drevesa in grmi v bližini stavb velik vir cvetnega prahu, ki se ob prezračevanju prenese tudi v bivalne prostore in se nalaga v hišnem prahu. »V Sloveniji je največ ljudi preobčutljivih za brezo in trave. Obe vrsti imata cvetni prah z visokim alergenim potencialom. Sezona cvetnega prahu se začenja z lesko in jelšo, v Primorju tudi s cipresovkami. Leska in jelša sta sorodni brezi, zaradi navzkrižnih reakcij se lahko simptomi alergijske bolezni pojavijo pri nekaterih ljudeh, preobčutljivih za brezo,« razloži Andreja Kofol Seliger. Na Obali je cvetni prah cipres uvrščen med tiste z visokim alergenim potencialom, visokoalergene rastline so tam še oljka in ciprese. V nekaterih državah mednje prištevajo še gaber iz skupine brezi sorodnih rastlin. Cvetni prah sproščajo tudi zeljnate rastline, med njimi so poleg trav visoko alergene še pelin, ambrozija in krišina na Obali.

Višje obremenitve marca in aprila

Sezona alergogenega cvetnega prahu se z lesko in jelšo v Sloveniji začenja v dolgoletnem povprečju konec januarja in v začetku februarja, pravi sogovornica, in se v letih z daljšimi otoplitvami vse bolj pomika v sredino januarja. »Letos se je ob otoplitvi v prvi polovici januarja pojavilo v zraku le nekaj zrn leske, na Obali tudi cipresovk, v nadaljevanju meseca pa so bila v zraku le posamezna zrna. Zagon sproščanja cvetnega prahu in zvišanje obremenitve zraka sta potekala po 24. januarju in takrat se je začela tudi sezona jelše. Letošnji začetek sezone ni bil poseben, podobnemu dogajanju smo bili priča že v preteklosti.«

Kaj pa so ugotovili v nacionalnem laboratoriju o povezavi med podnebnimi spremembami in prisotnostjo cvetnega prahu? »Spremembe, ki smo jih opazili na naših merilnih mestih, so posledica vremenskih in podnebnih sprememb. Zaznavamo zgodnejše pojavljanje cvetnega prahu v zimskem in zgodnjepomladanskem času. V nekaterih januarjih je začetek sezone že sredi meseca, začetek sezone breze in gabra se vse bolj pomika v sredino marca, trav v zadnje dni aprila. Sezona cvetnega prahu se podaljšuje v jesen, sezona ambrozije traja do oktobra, tujerodni pelini zacvetijo v septembru, njihov cvetni prah pa pomeni drugi vrh sezone, prvi je v avgustu.« Opažajo tudi višji letni seštevek cvetnega prahu, ki je vsota dnevnih obremenitev zraka v eni vegetacijski sezoni, kar kaže na višjo produkcijo cvetnega prahu. Podatki kažejo, da se skrajšujejo obdobja v letu, ko nismo izpostavljeni cvetnemu prahu, na zdravje vpliva večje število dni z dovolj visoko obremenjenostjo zraka, v pomladanskem času se povečuje prekrivanje sezon cvetnega prahu pri rastlinah, kar pripelje do višjih obremenitev zraka marca in aprila.

Medtem ko je bilo lansko leto ekstremno visoko obremenjeno s cvetnim prahom, v nacionalnem laboratoriju ocenjujejo, da bo letošnje z njim zmerno obremenjeno.